Vidim zelena drevesa in rdeče vrtnice. Vidim jih cveteti zame in zate … in si mislim: kakšen čudovit svet. Vidim modro nebo in bele oblake … in si spet mislim: kakšen čudovit svet … S temi preprostimi, a ganljivimi besedami je v čustveni baladi What a Wonderful World Louis Armstrong s svojim značilnim, toplim in rahlo raskavim glasom najlepše ujel čar pomladi. Veliki jazzovski pevec je pesem prepeval tudi v Ljubljani – 1. aprila 1959 na Gospodarskem razstavišču, 4. aprila 1965 pa v takrat novi Hali Tivoli. Pesem govori o drobnih trenutkih lepote, ki nas obkrožajo vsak dan: o barvah narave, o nebu, ki se nenehno spreminja, in o življenju, ki se tiho prebuja okoli nas.
Prav tak občutek prinese april, ko narava znova ozeleni, vrtnice zacvetijo, na modrem nebu zaplavajo beli oblaki, drevesa poženejo prve liste, travniki pa se obarvajo v svežo zeleno. Zato je april v starem slovenskem poimenovanju tudi dobil ime mali traven, čas, ko se pomlad dokončno razpre in svet znova pokaže svojo preprosto, a čudovito lepoto.
April pa ni bil vedno lep pomladanski mesec – pogosto je bil tudi mesec naravnih katastrof, kot so poplave, plazovi, pozebe, žled, nevihtni pojavi s točo, močni spomladanski vetrovi in potresi. Štirinajstega aprila 1895 je Ljubljano stresel silovit velikonočni potres z magnitudo okoli 6,1, ki je močno poškodoval številne stavbe in za vedno zaznamoval podobo mesta. Čeprav so v Sloveniji hujše poplave pogostejše jeseni, lahko tudi spomladanske poplave zaradi hitrega taljenja snega in močnih padavin povzročijo veliko škode ter sprožijo nevarne plazove. Nenadni padci temperature so vsako leto velik izziv za vinograde in sadovnjake, saj so brsti in mladi poganjki rastlin v tem času zelo občutljivi. Tudi ledeni pojavi so v naših krajih pustili svoj pečat; tako je močan žledolom na Notranjskem leta 2016 povzročil obsežno škodo na gozdovih in drevju.
Nepredvidljivi mesec
Prav zaradi te nepredvidljivosti velja april za enega najbolj dvoličnih mesecev v letu. Pregovor pravi: Tak je kot aprilsko vreme. Pomeni, da je nekdo muhast, nepredvidljiv in spremenljiv – enkrat dobre volje, drugič slabe, podobno kot april, ki lahko v enem dnevu prinese sonce, dež, včasih tudi sneg. Tako je bilo tudi 29. aprila 1907, ko so po dolgotrajnem sneženju, zlasti v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini, izmerili za ta čas nenavadno obilico snega. Stara ljudska modrost pravi: »April se dela norca iz vremena.« Ni naključje. Prvi april je dan norcev, ko se po vsem svetu ljudje šalijo, pretvarjajo in »prodajajo bučke«.
A prav te aprilske bučke se zanimivo prepletajo z resničnostjo vrtičkarjev: v prvih dneh aprila se je pred semenarno vsako leto vila dolga vrsta kupcev, ki so potrpežljivo čakali na semena. Tako se dan norcev, poln šal in potegavščin, nenavadno sreča z resničnim pričakovanjem in delom, ki ga prinaša pomlad. Slovenci smo 15. aprila 1968 dobili svoj glavni večerni dnevnik na Radioteleviziji Slovenija. April prinaša tudi več praznikov in pomembnih obeležij. Veliko noč bomo letos praznovali v nedeljo, 5. aprila 2026, velikonočni ponedeljek pa bo dan pozneje.
Več mednarodnih dni
Aprila se spomnimo tudi na več mednarodnih dni: 7. april je svetovni dan zdravja, 22. april svetovni dan Zemlje, 23. april pa svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Pomemben je tudi 27. april, državni praznik – dan upora proti okupatorju, ki nas spominja na organizirani odpor proti okupatorju leta 1941 in na pogum generacij, ki so se borile za svobodo.
Ob koncu meseca se že začnejo priprave na praznovanje 1. maja, praznika dela, ki je bil – in za mnoge še vedno ostaja – eden najpomembnejših praznikov nekega časa. V prejšnji državi je štafeta mladosti startala že aprila, da je mesec in pol potovala po vseh krajih Jugoslavije in so jo mladi mesec kasneje predali predsedniku Josipu Brozu - Titu ob prazniku mladosti.
