Astrologija, ki danes predstavlja globalno industrijo, vredno več deset milijard evrov, ni rezultat kakšne sodobne, »new age« kulture, temveč je v resnici neposreden potomec kompleksnih matematičnih modelov starodavnega Babilona in Egipta. Zgodovinarji in raziskovalci celo ugotavljajo, da so bili antični horoskopi po svoji tehnološki naravi presenetljivo podobni današnjim algoritmom umetne inteligence.
Na to opozarja aktualna razstava Usoda v zvezdah: Začetki zodiaka v berlinskem Novem muzeju (Neues Museum). Zbirka združuje arheološke artefakte iz Babilona, rimskega imperija, starega Egipta in Grčije ter dokumentira transformativno vlogo astrologije in njen neomajen vpliv na sodobno družbo.
Strokovnjaki opozarjajo na očitne vzporednice med antiko in današnjim časom. Človeška potreba po iskanju predvidljivosti v obdobju družbenih in ekonomskih pretresov ostaja nespremenjena. »Ljudje želijo razumeti stvari v svetu, ki niso strogo logične. To je antropološka konstanta,« je za časnik New York Times nedavno pojasnil Marius Gerhardt, papirolog in sokustos razstave.
Ta konstanta danes poganja izjemno donosen posel. Po podatkih analitske družbe Allied Market Research, ki jo povzema omenjeni časnik, se bo poraba za astrološke produkte in storitve z 12,8 milijarde dolarjev v letu 2021 povečala na predvidenih 22,8 milijarde dolarjev do leta 2031. K rasti močno pripomorejo priljubljene mobilne aplikacije in splošno iskanje jasnosti po nedavnih globalnih krizah.
Nekatere starejše raziskave slovenskega javnega mnenja in družbe nakazujejo, da v Sloveniji približno tretjina ljudi na tak ali drugačen način spremlja in nemara celo verjame v horoskop. To je z drugimi razvitimi evropskimi državami primerljiv delež.
Matematika, ne zgolj mistika
Kljub popularnosti pa imajo današnji poenostavljeni horoskopi v medijih malo skupnega s svojimi predhodniki. Astrologija se je razvila okoli leta 410 pr. n. št. na območju današnjega Iraka. Babilonci so ustvarili prefinjene matematične modele za napovedovanje nebesnih gibanj, ki so jih združili z mističnimi elementi zodiakalnih znamenj.
Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da so antični horoskopi predhodniki sodobnih računalniških algoritmov, saj je šlo za izrazito matematično področje. Ljudje so starodavnim astrologom zaupali na podoben način, kot danes zaupamo nepreglednim algoritmom umetne inteligence – verjamemo izračunom, ne da bi njihovo delovanje v resnici razumeli.
Je pa izum zodiaka utrl pot številnim drugim resničnim znanstvenim inovacijam, vključno s 360-stopinjskim krogom in uporabo matematike namesto golega opazovanja neba.
Demokratizacija zvezd
Sprva je bila astrologija univerzalna in strogo namenjena napovedovanju državniških dogodkov – vojn, letin in zdravja vladarjev. Širjenje metodologije branja horoskopov pa je postopoma omogočilo razvoj osebne astrologije.
Med razstavljenimi eksponati v Berlinu izstopa egiptovski papirus iz obdobja med 1. in 3. stoletjem, ki ponuja specifične osebne napovedi, podobne današnjim. Za moškega, rojenega v času, ko je Venera v »hiši nesreče«, tekst napoveduje mladostne prepire z ženskami, ki se bodo v zrelih letih prevesili v srečno partnerstvo. Neki drugi egiptovski priročnik iz leta 300 n. št. pa obljublja, da bo oseba, rojena pod vplivom Jupitra in Venere, preudarna, pretkana in bogata.
Ta premik k posamezniku je pripomogel k oblikovanju skupne kulture v širnem grškem in rimskem imperiju. Zaupanje v zvezde pa je bilo precej bolj univerzalno povezovalno orodje kot verovanje v tisoče specifičnih lokalnih božanstev širom imperija.
