Ura je 6.30. Tema je še vedno gosta, zrak pa reže v pljuča. Zvok zime v resnici ni toliko tišina sneženja, kot je ritmično obupano praskanje plastike ob steklo, ki odmeva po slovenskih naseljih. To je zvok zamude, mrzlih prstov in tiste posebne vrste frustracije, ki jo prinaša spopad s fiziko pred prvo jutranjo kavo.
Vsako zimo se vozniki soočajo z enako težavo: plastjo ledu na vetrobranskem steklu. Čeprav se zdi, da je to zgolj še ena od neizogibnih nadlog življenja v zmernem podnebnem pasu, strokovnjaki in izkušeni vozniki vedo, da je jutranji boj z ledom pogosto popolnoma nepotreben. Z nekaj načrtovanja in razumevanjem osnovne kemije lahko to zimsko opravilo postane stvar preteklosti.
Kemija iz domače shrambe
Trg avtomobilske kozmetike je preplavljen z razpršili za odmrzovanje v živih barvah, ki obljubljajo takojšnje rezultate. Vendar ti izdelki pogosto vsebujejo agresivne kemikalije in predstavljajo nepotreben strošek za gospodinjstvo. Rešitev se pogosto skriva v kuhinjski omarici, vendar zahteva previdnost.
Stari recepti pogosto omenjajo kis. Mešanica kisa in vode v razmerju 2:1 je klasičen domači pripravek. Kislina namreč zniža točko zmrzovanja vode, kar preprečuje nastanek trde ledene skorje. Če to mešanico zvečer popršite po steklu, zjutraj ledu verjetno ne bo ali pa bo vsaj mehak kot brozga.
Vendar pa sodobni avtomobilski strokovnjaki niso povsem prepričani, da je to najboljši način. Kislina je namreč sovražnik laka in voska. Čeprav steklu ne škodi, lahko dolgotrajna izpostavljenost kisu povzroči mikroskopske poškodbe na karoseriji ali razžre gumijasta tesnila ob robu stekla.
Varnejša in učinkovitejša alternativa, ki jo pogosto uporabljajo v skandinavskih državah, je izopropilni alkohol (medicinski alkohol). Mešanica dveh tretjin alkohola in ene tretjine vode z nekaj kapljicami detergenta za posodo deluje hitreje in pri nižjih temperaturah kot kis, saj alkohol izjemno hitro izhlapi in tali led, ne da bi pri tem ogrožal lak vozila.
Fizika preventive: pregrada
Najbolj zanesljiva metoda pa ni taljenje ledu, temveč preprečevanje njegovega nastanka. Gre za preprosto fiziko: če vlaga ne more priti v stik s hladno površino stekla, led ne more nastati.
Medtem ko so specializirane ponjave učinkovite, so pogosto nerodne za nameščanje v vetru in temi. Slovenska iznajdljivost tu ne pozna meja. Preprosta stara odeja, kopalna brisača ali celo odslužena zavesa za tuš, zataknjena med vrata, deluje kot popoln izolator.
Manj znana, hkrati pa izjemno učinkovita taktična poteza zadeva stranska ogledala. Ta so pogosto spregledana, dokler ni prepozno. Rešitev je skoraj komično preprosta: navadna plastična vrečka (ali v sili celo stara nogavica), poveznjena čez ohišje ogledala in pritrjena z elastiko, bo poskrbela, da bo ogledalo zjutraj popolnoma čisto. Morda ni estetsko dovršeno, toda v bitki z jutranjim mrazom estetika pogosto izgubi proti funkcionalnosti.
Strateško parkiranje in vloga sonca
Za tiste, ki nimajo garaže, postane parkiranje igra šaha z naravo. Lokacija je vse. Če imate možnost izbire, parkirajte vozilo tako, da je vetrobransko steklo obrnjeno proti vzhodu. Tudi v zimskih mesecih ima jutranje sonce, čeprav je šibko, dovolj energije, da sproži taljenje, še preden sedete v avto. Narava opravi delo namesto vas.
Še pomembneje je izkoriščanje mikroklime. Parkiranje pod nadstreškom je idealno, toda če to ni mogoče, poiščite naravne ščite. Visoka živa meja lahko deluje kot toplotna odeja. Ponoči zemlja oddaja toploto (infrardeče sevanje) nazaj v vesolje. Če je nad avtomobilom smreka, to sevanje deloma zadrži in odbije nazaj, kar pomeni, da je temperatura pod njo pogosto višja kot na odprtem, kar lahko pomeni razliko med roso in ledom.
Kljub vsem nasvetom pa se vsako zimo najdejo vozniki, ki v obupu posežejo po eksplozivni opciji: vedru vrele vode. To je napaka, ki jo ličarji in steklarji prepogosto vidijo.
Znanost je tu neizprosna. Pojav se imenuje termični šok. Steklo se ob stiku z vročo vodo bliskovito razširi, medtem ko robovi stekla, ki so še vedno ujeti v zamrznjen okvir avtomobila, ostanejo hladni. Zaradi te razlike v napetosti lahko steklo v trenutku poči. Tudi če ne poči takoj, se ustvarijo mikrorazpoke, ki oslabijo strukturo vetrobranskega stekla. Poleg tega se vroča voda v stiku z zrakom, ki ima temperaturo pod ničlo, hitro ohladi in lahko ustvari še debelejšo plast ledu, ko voda steče na brisalce.
