Španska policija je našla rokopis iz 17. stoletja, ki je pred več kot stoletjem izginil iz valencijske Visoke šole za umetnost svile (College of the Major Art of Silk), potem ko so ga odkrili na spletu, kjer je bil naprodaj za 71.900 evrov. Policija je sporočila, da bo rokopis ostal last sedanjega lastnika, ki ga je imel neprekinjeno v posesti, kot to dovoljuje zakonodaja, vendar bo po novem ustrezno zaščiten in ohranjen.
Rokopis je kopija odlokov, ki jih je leta 1479 podpisal Ferdinand Katoliški in ki so izdelovanje žameta povzdignili iz obrti v umetnost ter mojstrom podelili privilegije in družbeno priznanje. Odloke Gremi de Velluters oziroma žametnega ceha je 16. februarja 1479 odobril in 13. oktobra istega leta uradno ratificiral Ferdinand Katoliški. Rokopis vsebuje tudi statute Bratovščine San Jerónimo, ustanovljene leta 1483.
Skrivnostno izginotje rokopisa
Dokument so odkrili preiskovalci posebne enote za varovanje kulturne dediščine, ki redno spremlja spletno trgovanje z umetninami in zgodovinskimi predmeti. Prodajalec je policiji povedal, da izvora rokopisa ne pozna; po njegovih besedah ga je njegov oče kupil v 70. letih prejšnjega stoletja. Arhiv je potrdil, da je rokopis izginil med letoma 1907 in 1909 in da ni bil nikoli uradno prodan. Zanimivo je, da je lastnikov oče rokopis že leta 1992 dal mikrofilmirati v uradni ustanovi, vendar dokument nikoli ni bil formalno vpisan med zaščiteno kulturno dediščino.
Gre za izjemno razkošno izdelan predmet: knjiga je napisana na zelenem pergamentu, vezana v žamet enake barve in okrašena z bronastimi okraski – kar dodatno potrjuje njen simbolni in družbeni pomen v času nastanka. Vsebuje 26 poglavij iz odlokov iz leta 1479 in statutov bratovščine.
Čeprav bo rokopis ostal v zasebni lasti, ga bodo pred vrnitvijo vpisali v uradni register kulturne dediščine v Valencii. Lastnik bo moral upoštevati stroge pogoje glede hrambe in ohranjanja, ki jih določa zakonodaja. Za zdaj bo dokument shranjen v Archive of the Kingdom of Valencia, kjer ga bodo strokovnjaki podrobno preučili.
Ustanova, iz katere rokopis izvira, hrani enega najstarejših cehovskih arhivov v Evropi, z dokumenti, ki segajo v 15. stoletje in pričajo o organizaciji proizvodnje, vajeništvu ter nadzoru nad delavnicami.
