Gradovi Slovenije predstavljajo enega najbolj prepoznavnih in najprivlačnejših elementov nacionalne kulturne dediščine ter pomemben steber turistične ponudbe države. Od srednjeveških utrdb do baročnih dvorcev ti arhitekturni biseri ne pripovedujejo le zgodb o preteklosti, temveč ustvarjajo tudi sodobne priložnosti za razvoj kulturnega turizma, izobraževanja in lokalnega gospodarstva. Obnovljeni in vsebinsko oživljeni gradovi postajajo prostori srečevanj, kulturnih dogodkov, razstav, delavnic ter doživetij za vse generacije. V tem kontekstu sta projekta obnove gradov Negova in Pišece pomembna koraka k trajnostnemu upravljanju in nadgradnji slovenske grajske dediščine.
Prenova starega gradu z obrambnim stolpom
Obnova gradu Negova sodi med zahtevnejše in večje naložbe na področju kulturne dediščine v Sloveniji. Kulturni spomenik državnega pomena se obnavlja v okviru projekta, vrednega skoraj 11 milijonov evrov, od tega je osem milijonov evrov iz sredstev Evropske unije. Financiranje poteka prek mehanizma za okrevanje in odpornost ter integralnih sredstev ministrstva za kulturo. Zaključek del je predviden konec pomladi, slavnostno odprtje pa junija.
Projekt vključuje celovito prenovo starega gradu s severnim obrambnim stolpom ter ureditev zunanjih površin znotraj grajskega obzidja in v neposredni okolici. Prenovljeni prostori bodo namenjeni kulturnim in izobraževalnim vsebinam, s poudarkom na programih za otroke, dijake, študente ter strokovno javnost s področja varstva dediščine. Predvideni so gledališke predstave, predstavitve tradicionalnih obrti ter drugi dogodki za vse generacije. Programska zasnova starega gradu bo razdeljena na štiri etaže: grajsko klet, pritličje, povezano z dvoriščem, nadstropje s krožno potjo skozi prostore in podstrešje. Ob tem projekt vključuje tudi razvoj kulturno-turističnih storitev in njihovo promocijo, kar bo dodatno okrepilo privlačnost destinacije.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob ogledu poudarila, da gre za eno ključnih naložb ministrstva z dolgoročnimi učinki za lokalno skupnost, regijo in širši prostor. Županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je izpostavila pomen vsebin in sodelovanja lokalnih ponudnikov, društev ter zavoda, ki grad že upravlja. Upravljanje je namreč preneseno na lokalno raven, kar omogoča tesnejšo povezanost z okoljem. Del kompleksa – gospodarsko poslopje in novi grad – je bil sicer prenovljen že v letih 2007 in 2008, sedanja faza pa pomeni ključen korak k celostni oživitvi starega gradu kot središča kulturnega, izobraževalnega in družbenega dogajanja.
Po dveh desetletjih prehaja v upravljanje lokalne skupnosti
Podoben premik v smeri aktivnega upravljanja in odpiranja dediščine javnosti predstavlja tudi grad Pišece. S podpisom pogodbe o upravljanju med ministrstvom za kulturo, Posavskim muzejem Brežice in občino Brežice grad po več kot dveh desetletjih obnove prehaja v upravljanje lokalne skupnosti in se letos odpira obiskovalcem. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, v obnovo pa je bilo vloženih več kot 6,3 milijona evrov, od tega 2,5 milijona iz evropskih sredstev.
Kljub zaključeni prenovi je grad dolgo ostal zaprt za javnost, kar je predstavljalo izziv z vidika upravljanja in ohranjanja dediščine. Nova pogodba vzpostavlja pogoje za njegovo redno delovanje: za ohranjanje, upravljanje in promocijo bo skrbel Posavski muzej Brežice, ministrstvo pa bo kot lastnik še naprej zagotavljalo investicijska sredstva. Grad bo aktivno vključen v kulturno in turistično ponudbo Posavja, z rednimi ogledi, razstavami, izobraževalnimi delavnicami, kulturnimi dogodki, poročnimi obredi in gostinsko ponudbo.
Oba projekta odražata širši pristop države k upravljanju kulturnih spomenikov, ki temelji na povezovanju državnih institucij z lokalnimi skupnostmi ter na zagotavljanju dostopnosti dediščine javnosti. Gradovi tako niso več le simboli preteklosti, temveč postajajo generatorji razvoja, identitete in dodane vrednosti območij, na katerih stojijo.
