Vzorčni primer turizma v zidanicah in eden najbolj priporočenih naslovov na Dolenjskem je Zidanica Rataj. Stoji na pobočju Trške gore, s pogledom, ki se ob sončnem zahodu spremeni v tiho razglednico zelene pokrajine. Gospodar Viktor Rataj gosta sprejme z domačim cvičkom in prigrizkom ter rad pripoveduje o družinski tradiciji vinogradništva.

V hiški z infrasavno in pokrito teraso z vročo kadjo je prostora za tri goste, ki lahko tu pokusijo vina v manjši vinski kleti ter doživijo občutek popolne odmaknjenosti, čeprav je od večjih središč oddaljena le nekaj minut.

Zidanica Rataj

Idila na pobočju Trške gore, foto: facebook Zidanice Rataj

Obiskovalci pogosto izpostavijo, da se tu čas upočasni, pogovor steče spontano, jutra pa se začnejo ob pogledu na vinograde, za katere  se zdi, da šepetajo zgodbe minulih  generacij.

Domače mesnine in zgodbe ob peči

Drugačna, a enako pristna je izkušnja pri Pavlinovih, kjer ne ponujajo prenočišč, temveč vrhunsko domačo pogostitev. Tu se vse vrti okoli mesa – jedi izpod peke, hišne mesnine, domače klobase, ocvirki in narezki, ki jih dopolnjuje sezonska zelenjava z lastnega vrta.

Posebno mesto imajo tudi pogače, potica in kruh, ki jih pripravljajo ženske  iz lokalnega društva kmečkih žena; njihova umetelnost in tradicionalni recepti so del identitete hiše. Pavlinovi so znani po tem, da vse postreženo prihaja iz domačega okolja, zato goste sprejemajo le po predhodni najavi, da lahko jedi pripravijo povsem sveže.

Turizem v zidanicah

Gospodar sprejme goste s toplino, foto: Maja Bem

Vrednost majhnih zgodb

K širši prepoznavnosti prispevajo tudi lokalne turistične organizacije, ki povezujejo ponudnike, gradijo tematske vinske poti in razvijajo izkušnje, kot so vodeni pohodi in kolesarjenje, kulinarični večeri in martinovanja.

Zidanice danes simbolizirajo »luksuz preprostosti«: pristna doživetja, mir, osebne zgodbe in naravo, ki te ovije že na pragu. Za podeželje pa predstavljajo pomembno razvojno priložnost – namesto opuščanja vinogradov dodaten vir prihodkov za vinogradnike, ohranitev kulturne krajine in potrditev, da je prihodnost turizma v majhnih, a iskreno doživetih zgodbah.

 

Priporočamo