Ko se pokrajina zavije v belo odejo, se svet za trenutek ustavi. Hrup vsakdana potihne, saj sveže zapadli sneg deluje kot naravni zvočni izolator. Tišina pa je le kulisa za nekaj bolj igrivega. Svetovni dan snega, ki ga letos obeležujemo 18. januarja, je globalna pobuda Mednarodne smučarske zveze (FIS), katere cilj je preprost, a plemenit: spraviti otroke ven, na sneg, stran od ekranov in v objem narave.

Sneg je, znanstveno gledano, čudež fizike. Ni le zamrznjena voda; je kompleksen kristal, ki nastane, ko se vodna para v oblakih neposredno spremeni v led, kar imenujemo sublimacija. Vsaka snežinka je edinstvena mojstrovina simetrije, ki na svoji poti do tal raste in se oblikuje glede na temperaturo in vlažnost zraka. Za naravo sneg pomeni zaščito; debela odeja deluje kot izolator, ki ščiti rastline in tla pred ekstremnim mrazom, spomladi pa s taljenjem zagotavlja ključno zalogo pitne vode.

V številkah 

6

krakov oziroma stranic ima vsaka klasična snežinka.

12 %

je delež zemeljskega površja, ki je trajno prekrit s snegom in ledom.

7 metrov

je rekordna višina snežne odeje v Sloveniji, izmerjena na Kredarici 22. aprila 2001.

1182 cm

je svetovni rekord za najvišjo izmerjeno snežno odejo na svetu na gori Ibuki leta 1927.

38 cm

je premer največje snežinke, ki so jo kadar koli izmerili (leta 1887 v Montani).

1 do 6 km/h

je povprečna hitrost padanja snežinke.

90 do 95 %

je delež zraka, ki ga vsebuje sveže zapadli sneg.

0 °C

je temperatura, pri kateri voda zamrzne, a snežinke v oblakih nastajajo pri precej nižjih temperaturah.

200

ledenih kristalčkov se lahko sprime v eno samo veliko »kosmičasto« snežinko.

80 %

sončne svetlobe svež sneg odbije nazaj v vesolje, zato nas hitro opeče sonce.

Za nas ljudi pa je sneg priložnost za gibanje in veselje. Smučanje, sankanje ali zgolj kepanje so aktivnosti, ki krepijo telo in duha. Svetovni dan snega nas opominja, da zima ni čas za spanje, ampak za ustvarjanje spominov. 

Priporočamo