Prihod domov po napornem dnevu bi moral biti prijeten trenutek, vendar se pogosto zgodi ravno nasprotno. Dovolj je neprimeren pogled, nepremišljena pripomba ali odsotnost objema, da se vzdušje hitro poslabša, piše nemški Focus.

Psiholog Mark Travers v prispevku za CNBC opozarja na pomen prvih dveh minut po ponovnem snidenju partnerjev. Če si takrat namenita pozornost, se zanimata za doživljanje drugega in pokažeta naklonjenost, lahko preprečita marsikateri nesporazum.

Toda partnerski terapevt Stefan Woinoff meni, da odnosi ne morejo delovati po štoparici. Po njegovem je pomembneje razumeti, da se po napornem dnevu pogosto srečata dva človeka, ki sama potrebujeta pozornost in razumevanje.

Ko se srečata utrujeni osebi

Eden se je ves dan spopadal s službenimi obveznostmi, drugi je morda skrbel za otroke, gospodinjstvo in ob tem še delal. Oba sta utrujena in oba si želita priznanja, razumevanja ter nekaj počitka.

Woinoff to pojasnjuje s konceptom notranjega otroka – čustvenega dela človeka, ki hrepeni po varnosti, tolažbi in ljubeči pozornosti. Stres lahko oteži obvladovanje teh potreb, zato oba partnerja pogosto pričakujeta, da bo zanju poskrbel drugi.

Tisti, ki pride domov, si želi nekaj miru, partner, ki ga je čakal, pa pričakuje zanimanje in pomoč pri gospodinjskih opravilih ali skrbi za otroke.

Preprost večerni ritual

V ozadju vsakodnevnih sporov je pogosto neizrečen boj za priznanje: kdo je imel napornejši dan in kdo si bolj zasluži razumevanje. Toda primerjanje obremenitev ne prinese rešitve. Oba si želita predvsem občutka, da drugi vidi njun trud.

Woinoff zato predlaga preprost večerni ritual. Ko eden od partnerjev pride domov, naj se najprej zavestno pozdravita, morda s poljubom ali objemom. Nato naj ima tisti, ki se je vrnil iz službe, približno 15 minut zase, da se preobleče, oprha in odklopi od delovnega dne.

Pomembno je, da drugi ta umik razume kot potrebo po kratkem počitku, ne kot zavračanje.

Nato naj sledi približno 15 minut pozornosti za drugega partnerja. Pogovorita naj se o tem, kako je minil dan, kaj ju je razveselilo in kaj obremenilo. Pri tem je pomembno poslušati, ne pa takoj ponujati rešitev ali tekmovati v tem, kdo je bolj utrujen. Pozneje si vlogi zamenjata.

Seveda minute niso strogo pravilo. Zlasti ob majhnih otrocih takšen ritual ni vedno izvedljiv. Pomembno je predvsem, da oba dobita priložnost povedati, kaj doživljata, in občutek, da sta slišana, še piše Focus.

2B8C74A Couple fighting and lying in bed arms folded. Marriage with conflict, problems and crisis. Annoyed upset woman and sad unhappy man disagree.

Partnerja lahko z leti postaneta odlična organizatorja skupnega gospodinjstva, vendar se čustveno oddaljita. Foto: Reuters

Pet navad, ki krepijo partnerski odnos

Woinoff izpostavlja tudi nekaj preprostih navad, ki lahko dolgoročno pomagajo ohranjati bližino:

  • postavljajta konkretna vprašanja. Namesto splošnega vprašanja, kako je minil dan, se pozanimajta o določenem dogodku ali pogovoru, ki je partnerja obremenjeval. S tem pokažeta, da si zapomnita, kaj je drugemu pomembno,
  • poslušajta, ne da bi takoj ponujala rešitve. Ko partner pripoveduje o težavnem dnevu, morda ne potrebuje nasveta, temveč zgolj razumevanje,
  • jasno povejta, kaj potrebujeta. Velika razlika je med stavkoma »Potrebujem 20 minut miru, potem se lahko pogovoriva« in »Pusti me pri miru«,
  • ne pozabita na nežnost. Poljub, dotik ali zahvala so majhne geste, ki krepijo povezanost. Posmehovanje, zavijanje z očmi in nezanimanje pa lahko postopoma načnejo odnos,
  • razumevanje pokažita tudi z dejanji. Če veste, da je partner utrujen, lahko prevzamete pripravo večerje, uspavanje otrok ali kakšno drugo opravilo. Podpora ne sme ostati samo pri besedah.

Ni treba, da je vsak večer popoln

Mark Travers opozarja še na eno nevarnost: partnerja lahko z leti postaneta odlična organizatorja skupnega gospodinjstva, vendar se čustveno oddaljita. Pogovarjata se o nakupih, otrocih in obveznostih, vse manj pa o svojih skrbeh, željah in razočaranjih.

Prav zato je ponovni večerni stik priložnost, da ne ostaneta zgolj sostanovalca, ki usklajujeta vsakodnevne opravke, temveč ohranita zanimanje drug za drugega.

Ob tem ni treba, da je vsak večer popoln. Včasih je dovolj, da v tišini sedita na kavču. Pomembno je, da tišine ne doživljata kot zavračanja in da znata razčistiti nesporazume.

Kot poudarja Woinoff, o kakovosti odnosa ne odločata dve minuti po prihodu domov, temveč zaupanje, da ima vsak partner prostor za svoje potrebe. Ljubezen namreč ne pomeni, da oba vedno dobita, kar potrebujeta, v istem trenutku. Pomeni tudi, da znata počakati, ker vesta, da bosta pozneje na vrsti.

Priporočamo