»Greste v Cankarjev dom na Sergeja Ćetkovića maja 2020?« Vstopnice zanj so že v prodaji. Oglaševanje dogodkov leto dni vnaprej je trend. Med prvimi, če ne prvi, ki so s to taktiko presenetili pri nas, so bili leta 2017 Pankrti ob svoji 40-letnici v Stožicah. Koncert se je zgodil konec oktobra, plakati so viseli že spomladi.
Real iz Madrida spomladi, Magnifico za božič
Boštjan Troha, človek, ki je organizacijsko stal za dogodkom, pravi, da je do tega prišlo zato, ker je Peter Lovšin istega leta izdal tudi svojo novo ploščo in sta se dogodka povezala. Vendar je drugih podobnih primerov preveč, da se ne bi dalo sumiti, da gre za nov standard. »Dolgoročno oglaševanje je trend že dolgo tudi pri nas, sploh pa v tujini, in to ne samo za glasbene dogodke, temveč za prireditve na sploh, vključno s športnimi in drugimi dogodki,« pravi Nicole Radermacher, predstavnica Eventima, podjetja, prek katerega se prodajajo malodane vse vstopnice in ima zato dober pregled nad dogajanjem. Glasba vendarle prednjači. Plakati za božični koncert Magnifica, podobno kot lani, visijo že lep čas. Bojan Rojko, ki se na slovenskem trgu ukvarja s PR-dejavnostjo za estradne in druge prireditve, pravi: »Svoje je naredil splet, ki omogoča oglaševanje vse leto in je na tak način spremenil pravila igre, del odgovora se skriva tudi v tem, da se z ansambli sklepa pogodbe o nastopu tudi dve leti vnaprej. Dolgoročno ali celoletno oglaševanje je opaziti predvsem pri festivalih, so pa v naših razmerah zadeve specifične v toliko, da ansambel, ki ga zunaj zmorejo razprodati v enem mesecu, pri nas za to potrebuje pol leta.«
Zgodaj tudi zaradi obiskovalcev iz tujine
Da, festivali, ki so spremenili pravila igre. Vstopnice za festival Glastonbury v Angliji bodo v prodaji oktobra, govorice o tem, da naj bi prihodnje poletje tam kariero na velikih odrih malodane sklenil Elton John, pa zbujajo pozornost že zdaj. Podobno velja za številne druge festivale po Evropi. So že naprodaj. Tudi slovenski, kot na primer Gora rocka, čeravno se ne ve, kdo bo naslednjega junija tam nastopil. Andrej Sevšek, ki organizira Punk Rock Holliday pri Tolminu, pravi: »Naslednji dogodek začnemo oglaševati že pred začetkom aktualnega. Razlogi so v tem, ker določen del vstopnic prodamo že na festivalu za naslednje leto, to pa zato, ker je na festivalu razpoloženje na vrhuncu, in če tega ne izkoristiš, moraš delati na novo. Če zamudiš to, pridejo ljudje domov in se jim začne dogajati kup drugih stvari, ki odvrnejo pozornost. Preostale vstopnice začnemo prodajati že septembra, ko še vedno žanjemo močne pofestivalske vtise. Lahko pa nastanejo pri tem povratni problemi. Leta 2017 in 2018 smo festival razprodali v septembru oziroma v desetih urah od začetka prodaje. V nadaljevanju leta smo bili bolj ležerni in nismo bili promocijsko tako aktivni, kar se je izkazalo za slabo, zato ker ti nihče ne zagotavlja, da bo teh 6000 ljudi prišlo tudi čez dve leti. Stalno moraš iskati novo bazo ljudi, ki se bodo na festival vračali. Zato smo za leto 2019 razdelili prodajo oziroma septembra dali ven samo del vstopnic, pa potem drugi del novembra, zadnji sveženj pa je šel v prodajo marca. S tem smo obdržali ritem oglaševanja oziroma smo si medijski prostor zadržali vse leto.«
K takšni praksi se zatekajo vse od leta 2011, pri čemer se z ansambli dogovarjajo za nastop tudi dve leti prej, kar njihovih agentom omogoča, da uskladijo urnike z drugimi prireditvami, kamor svoje varovance še poskusijo prodati. Velja poudariti, da podobno kot Metaldays tudi Punk rock Holliday v več kot 90 odstotkih temelji na obiskovalcih iz tujine. Za slovensko občinstvo še vedno velja, da na zabavo ne gleda tako dolgoročno oziroma da gre po vstopnico rado tik pred zdajci. Če so seveda še na voljo.
Festival, ki traja 365 dni
V luči takšnih praks organizatorjev zabave dandanes lahko boljše razumemo položaj, v katerem se je te dni znašla občina Tolmin. Kot ste morda seznanjeni, so Tolminci najavili gradnjo obvoznice okoli svojega mesteca, njena trasa pa naj bi sekala prizorišče, kjer ob sotočju Soče in Tolminke potekajo zabavne prireditve. Trasa je bila z državnim prostorskim načrtom določena že leta 2013, gradnja naj bi se začela leta 2021. A vemo, kako je s temi zadevami pri nas. Ni nujno, da roki držijo. Sploh pa ne v domačem gradbeništvu. Česar se ljudje iz zabavne industrije zavedajo. Tako so organizatorji Metaldays že najavili možnost, da bo leta 2020 zadnji festival v Tolminu, čeravno se septembra obeta sestanek vseh vpletenih. Na katerem občinarjem ne bo lahko.
Če so še pred dvajset leti organizatorji zabavnih prireditev v naših krajih (sploh v primerjavi z gradbeniki) veljali za marginalo, v teh časih predstavljajo eno najbolj precizno delujočih dejavnosti. Sevšek pravi: »Seveda znamo imeti probleme, vendar pa nam župan obljublja, da ne bo tako in naj bi se že septembra sestali na direkciji za ceste. Ne bi rekel, da so se prestrašili, smo jih pa spodbudili, da se začnemo pogovarjati o ključnih stvareh. Kajti mi ne moremo čakati, saj moramo že za leto 2021 vedeti, kaj bomo. Če razprodamo festival, potem pa se junija izkaže, da ne bomo mogli zvoziti, ker oni ne bodo mogli ustaviti del ali bodo nastopile kakršne koli druge težave, to pomeni, da bomo morali vsem vračati denar za kupljene vstopnice, obenem bi pa izgubili znatna sredstva, ki bi jih vložili v reklamo. Festival za nas ne traja sedem dni, temveč celih 365. Potrebujemo zagotovila, kaj bo zaprto, čez kateri travnik bo šlo, kaj in predvsem kdaj se bo dogajalo. Mi že zdaj potrebujemo odgovore, ki jih oni še nimajo, ker niti ne vedo točno, kdaj bodo začeli graditi. Tako da ja, šovbiznis je v tem primeru dolgoročnejši.«
Dejstvo, da ljudje vstopnice za popkulturne prireditve kupujejo leto dni vnaprej, govori tudi o tem, da pretežno niti ne gre več za kulturo mladeži, ki živi z danes na jutri, temveč prej za kulturo ljudi z načrtovanim proračunom. In pa da je pri festivalih pomemben moment klasično dopustovanje oziroma njegovo načrtovanje. Torej le v nekaj malenkostih drugače od ljudi, ki vsako leto letujejo v vedno istem avtokampu, če že nimajo tamkaj desetletnega najema prostora za prikolico.
