Barva bega tudi stroko
Med letoma 1901 in 1958 so po mestu vozili tramvaji, ki so bili rdeče barve. V vsakem primeru je na uradni spletni strani mestne občine zapisano, da je uradna barva mesta zelena, določen je tudi njen odtenek. Na barvni lestvici pantone ljubljansko zeleno najdemo pod šifro pantone 355 C. Kot lahko preverite sami, gre za zeleno, ki je nekje na sredini med temno in svetlejšo. A pojasnila, argumentov, zakaj je barva Ljubljane zelena, zlepa ne najdeš. V zadregi so tudi strokovnjaki. »Moram vam priznati, da mi to, zakaj je uradna barva Ljubljane zelena, predstavlja manjšo uganko,« je vprašanje pravzaprav razveselilo Dušico Kunaver. Gospa je upokojena profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva ter avtorica knjige Pripovedi, miti in legende iz krajev osrednjeslovenske regije.
Da bo povsem jasno, kaj iščemo, se ozrimo na tuje. Uradna barva New Yorka je modra in tudi večina tamkajšnjih športnih kolektivov (Rangers, Islanders, Giants, Mets, Yankees, Knicks) nosi opravo modre barve. Modri so zato, ker so New York kot mesto, ki se je sprva imenovalo Novi Amsterdam, leta 1625 oklicali priseljenci iz Nizozemske. Modra izhaja iz nizozemske trobojnice. Podobno jasna je tudi škotska odločitev za modro. Škoti so modri, ker modra predstavlja nebo nad bojiščem neke njihove davne bitke. Nadvse razumljiv razlog za svojo barvno odločitev premorejo jeseniški hokejisti, ki so rdeče barve zato, ker so bile zaradi nefiltriranih dimniških izpuhov železarne hiše na Jesenicah nujno sivordeče. In je bilo najpametneje, če si vnaprej naredil fasado v takem tonu.
Niti zmaji niso bili vedno zeleni
Morda gre tudi pri tem, da je zelena postala uradna barva Ljubljane, zgolj za podoben splet naključij ali pač stranskih naravnih vplivov kot v primeru Jesenic. Poglejmo ljubljanske kipe. Najbolj tipično zeleni, med vsemi artefakti, na katere lahko naletiš v strogem centru Ljubljane, so Prešernov spomenik in kipi štirih zmajev na Zmajskem mostu, za katere je bilo sprva mišljeno, da bodo krilati levi. Ker je zmaj simbol Ljubljane, lahko rečemo, da so zelenkasti zmaji na Zmajskem mostu nekaj najbolj značilno zeleno ljubljanskega. Vendar pa zmaji niso zeleni od nekdaj. Takšni so postali sčasoma, ko je začela litina, iz katere so narejeni, zeleneti zaradi vplivov okolja. Proces zelenenja poteka od leta 1901, ko je bil most dan v uporabo. Seveda je možno, da je šlo za premišljeno potezo, ki je zelenenje predvidela. Aleksander Hribovšek iz heraldičnega društva Heraldica Slovenica pravi, da je bil zmaj zelen že na risbah iz knjig Janeza Vajkarda Valvazorja. No, zelena na Valvazorjevem grbu je zelena kvečjemu pogojno oziroma v precejšnji odvisnosti od tega, ali jo zmoreš prepoznati v sivkasti barvi, s katero sta upodobljena grajski hrib in zmaj na gradu. Predvsem je pa večji del Valvazorjevega grba rdeč.
V vsakem primeru Valvazor velja za prvega, ki je dal zmaja v grb mesta Ljubljane, splošno uveljavljeno pa je mnenje, da se zmaj kot ljubljanski simbol pojavlja zaradi dveh mitov. Prvi je mit o Jazonu, vodji ekspedicije argonavtov, ki je prezimila na Ljubljanskem barju, med postankom pa je njihov vodja ubil zmaja. Po drugem mitu naj bi zmaja ubil sveti Jurij, krščanski svetnik, ki je tudi sicer po svetu najbolj znani ubijalec zmaja. Sveti Jurij velja za zavetnika Ljubljane, obenem pa je simbolno povezan s pomladjo. Torej z zeleno barvo. »Zeleni Jurij,« pravi narodna pesem. Hribovšek meni, da je glavni razlog za zelenost Ljubljane prav mit o svetem Juriju, vendar dodaja, da je ljubljanski mestni simbol pravzaprav heraldično nepravilen. »Simbol mesta, s tem pa tudi barve, se praviloma razvija iz osnovnih atributov, to sta grad in ščit. Grad je bel, ščit pa rdeč. Zelena barva lintverna (zmaja) na rdečem polju ščita je v nasprotju s pravilom zlaganja heraldičnih barv. Ampak ker je do tega prišlo v 17. stoletju, izjemo upoštevamo, ker gre za zgodovinski grb.«
Pravilnejši rdeči tramvaji kot zeleni avtobusi
Heraldično pravilno bi torej bilo, da bi bili uradni barvi Ljubljane bela in rdeča. Takšni sta ljubljanski uradni barvi pravzaprav nekoč tudi bili! Kar pomeni, da so bili rdeči tramvaji nekoč zgodovinsko in heraldično bolj pravilne barve kot zeleni avtobusi LPP danes. To potrjuje tudi Franc Valtl Jurečič, heraldik, ki je ob pokojnem dr. Božidarju Otorepcu soavtor uradnega ljubljanskega grba, torej tega, ki ga uporablja tudi MOL in na katerem je zmaj postal zelene barve šele leta 1991. »Zelena se je v kontekstu Ljubljane začela uveljavljati šele po letu 1800. Pred tem je bila ljubljanska zastava belo-rdeča. Zamenjava je nastala brez znanega razloga, sprememba pa ni utemeljeno zapisana nikjer. Lahko naklepamo, da so se tako odločili, da bi se bolj razlikovali od drugih rdečih grbov,« pravi strokovnjak. Ljubljanska barva torej ni zelena od nekdaj, ampak kvečjemu od nekoč, pri tem se pa ne ve, ne od kdaj ne zakaj.
Tudi nogometni klub Olimpija, ki je bil v obliki Akademske športne zveze Olimpija ustanovljen leta 1955, je imel sprva črno-bele drese. Zeleno-bel je klub postal šele leta 1970, menda po vzoru Ilirije, najstarejšega ljubljanskega in slovenskega nogometnega kluba iz leta 1911, ki je res nosil zeleno-bele drese. Ni znano, zakaj je bila Ilirija zeleno-bela, utemeljeno pa je mogoče sumiti, da je uradno barvo Ljubljani dal nogometni klub, in ne obrnjeno, da je mesto dalo barvo klubu. Ob vsej nedorečenosti, zakaj in kako je barva Ljubljane postala zelena, se vnovič velja spomniti zmajev na Zmajskem mostu. Ko je bila leta 1911 ustanovljena Ilirija, so šteli deset let in so nemara že pozeleneli. In začeli dajati uradno barvo mestu? Možnost, da je bolj kot vsi miti na uradnost zelene kot barve Ljubljane vplivalo zelenenje litine zmajev, se zdi povsem resna.
