Dojenček Bridget Jones, tretji film iz serije romantičnih neuspehov Bridget Jones, ki je svojo literarno in filmsko pot začela s pisanjem dnevnika, je v prvem koncu tedna predvajanja osvojil prvo mesto v 24 državah po svetu. Med njimi sicer ni bilo Združenih držav Amerike, kjer je zaslužil dokaj žalostnih osem milijonov dolarjev, je bilo pa 30 milijonov dolarjev, ki jih je v prvem koncu tedna pobral v 38 državah, dovolj, da je, kar zadeva začetne tri dni predvajanja, postavil rekord v gledanosti med romantičnimi komedijami.
Bridget Jones najbolj gledana tudi v Sloveniji
Najbolj so nad filmom, ki je stal 35 milijonov dolarjev, navdušeni v Veliki Britaniji. Tamkajšnji oboževalci, med katerimi so, priznajmo, večinoma ženske, so prvi konec tedna pustili v blagajnah 11 milijonov dolarjev, na prvem mestu pa ostaja tudi po dveh tednih predvajanja. Da je Bridget Jones najbolj priljubljena na Otoku, je razumljivo, saj je Britanka, ki se v Londonu zapija, nabira kilograme in hujša, z njo pa se očitno poistovetimo tudi Slovenke. Film Dojenček Bridget Jones si je po podatkih distributerja v naših kinematografih v dveh tednih ogledalo 26.732 gledalcev in je že drugi teden zapored na prvem mestu lestvice gledanosti pri nas. To pomeni, da bo gotovo dosegel vsaj drugi del filma Bridget Jones: Na robu pameti iz leta 2004, ki ga je v Sloveniji videlo skupno 75.811 ljudi, morda pa tudi prvega Dnevnik Bridget Jones, ki je na koncu imel 94.633 gledalcev.
Prva dva filma iz serije sta globalno zaslužila 540 milijonov dolarjev, lep zaslužek pa prinašajo tudi knjige, po katerih so posneti vsi trije filmi. Romana Dnevnik Bridget Jones, ki je izšel leta 1996, in Na robu pameti iz leta 1999 sta bila izdana v 40 državah, prodanih pa je bilo več kot 15 milijonov izvodov, tretja knjiga Nora na fanta iz leta 2013 pa je v 36 jezikih presegla dva milijona prodanih izvodov, od katerih so jih spet največ pokupili na Otoku – že v prvih dneh skoraj 50.000. Če smo malo dramatični, je v tisoče šla prodaja knjig tudi pri nas. Po podatkih Mladinske knjige sta se Na robu pameti in Nora na fanta prodali vsaka v skoraj 2000 izvodih, se pa, kot pravijo pri naši največji založbi, knjige o Bridget Jones prodajajo konstantno: »Visoke prodaje v zadnjem času ni bilo, se je pa prodaja ob filmu v zadnjem mesecu podvojila. Ko bo prišla na trg knjiga Dojenček Bridget Jones, se bo prodaja močno povečala.«
Antifeministika ali ženska kot vse druge?
Tako kot ne bi bilo filmov brez knjig, tako ne bi bilo niti knjig brez kolumn Helen Fielding, s katerimi se je vse začelo. Fieldingova je tekste pod naslovom Dnevnik Bridget Jones začela pisati leta 1995 za The Independent, v njih pa opisovala muke in napore tridesetletnice, ki išče ljubezen in smisel življenja, vmes pa žuli vino. Bridget Jones je bila nekakšna starejša ženska različica mozoljastega fantovskega junaka iz 90. let Jadrana Krta, ki je prav tako pisal dnevnik, le da skriti, in junakinja, s katero se je lahko poistovetila in se še vedno lahko poistoveti skoraj vsaka ženska, stara od 30 do 40 let, ki je po možnosti še brez fanta.
Bridget ni bila suhljata kot Carrie iz Seksa v mestu in ni mogla zmetati na stotine funtov za nakup novih sandalov ali dizajnerske obleke, Bridget ni srkala prefinjenih koktajlov, grizljala visokokulinaričnih prigrizkov in nosila seksi perila, prav tako Bridget ni bila znana kolumnistka v New Yorku z odsotnimi starši. Bridget je pila vino, in to preveč, kadila cigarete, in to preveč, se valjala po kavču, in to v ohlapnih spodnjicah, jedla sladoled, in to z veliko žlico, ter se, tako kot vsaka druga ženska, otepala odvečnih kilogramov. Ob vsem tem pa poskušala narediti nekaj iz svoje kariere in zadovoljiti kriterije svoje mame ter, najbolj bistveno, iskala pravo ljubezen. Štirinajst let pozneje, ko je Bridget Jones enajst let starejša, ni skoraj nič drugače. Le da je tokrat noseča. Kdo je oče otroka, Bridget, ki jo še vedno igra Renée Zellweger, ni prepričana, odstotke pa razporedi med moškega svojega življenja Marka Darcyja, ki ga že tretjič igra Colin Firth, in plejboja, v vlogo katerega je namesto Hugha Granta vskočil Patrick Dempsey.
Vse našteto ali vsaj kaj od naštetega smo me, zato ni čudno, da je Bridget Jones v 90. letih postala sinonim za samsko tridesetletnico, ki stoji tudi 20 let pozneje. Bridget je bila in še vedno je sovražnica feministk številka ena, a naj nanjo letijo še tako srdite kritike, ostaja dejstvo, da smo ženske prej Bridget kot Carrie. Okupirane s težo in z mamami, čeprav jim že 20 let razlagamo, da nismo več otrok, ter iskanjem moškega in občasno tolažbe v vinu, četudi ga – razen takrat, ko je noseča – spijemo manj kot Bridget. Kdo je oče otroka, na koncu sploh ni pomembno, ker bo Bridget zanj, če bo treba, lahko poskrbela tudi brez njega. Kar pa je pravzaprav feministično.
