Novejša zgodovina je polna bizarnih obveščevalnih operacij, od katerih so nekatere videti, kot da so jih napisali scenaristi kakšnega filma, piše reški Novi list.
Ena najbolj nenavadnih je bila operacija Acoustic Kitty, ki jo je ameriška agencija Cia začela sredi šestdesetih let. Njena ideja je bila povsem običajno mačko spremeniti v vohunko.
No, ne povsem običajno. Mačka je bila posebej izurjena, v njeno telo pa so vgradili vrsto elektronskih naprav. Miniaturni mikrofon so ji namestili v uho, majhen radijski oddajnik pod kožo, tanko anteno pa skrili med dolgo dlako.
Načrt je bil mačko spustiti v bližino sovjetskih diplomatov, nedaleč od sovjetskega veleposlaništva. Ljudje v njeni bližini naj ne bi niti pomislili, da žival prisluškuje njihovim pogovorom in jih posreduje v bazo nekaj sto metrov stran.
Razvoj projekta je trajal več let, mačko pa so morali naučiti, da se premika tja, kamor so želeli operativci. Nato je prišel trenutek za prvo akcijo.
Iz parkiranega kombija v bližini sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu so mački pokazali dva moška, ki sta se pogovarjala v parku. Odprli so vrata, mačka je skočila na cesto in stekla proti dvojici, katere pogovor naj bi posnela.
Vendar … le nekaj metrov od kombija je mačko z veliko hitrostjo zadel taksi. Voznik se ni niti ustavil, temveč je odpeljal naprej, verjetno prepričan, da je povozil potepuško žival.
Castro in eksplozivna cigara
Še ena zgodba iz sveta hladne vojne je operacija Mongoose, v okviru katere je Cia pripravljala različne načrte za odstranitev kubanskega voditelja Fidela Castra.
Med najbolj bizarnimi idejami je bila eksplozivna cigara. Castro je bil strasten kadilec, zato so ameriški obveščevalci razmišljali, da bi mu podtaknili cigaro, napolnjeno z eksplozivom ali strupom.
Načrt je imel eno veliko težavo: Castrove cigare je pred kajenjem pregledovala njegova osebna služba za varovanje.
Nato je sledila ideja z eksplozivno morsko školjko. Castro je bil navdušen potapljač, zato naj bi mu v morje, kjer se je pogosto potapljal, podtaknili nenavadno školjko z eksplozivom.
Tudi ta načrt je propadel.
Razmišljali so celo o tem, kako bi Castra javno osramotili. Eden od predlogov je bil, da bi mu v čevlje podtaknili snov, ki bi povzročila izpadanje dlak na obrazu in s tem uničila njegovo značilno brado. Med idejami je bila tudi Castra zadrogirati s substanco LSD pred pomembnim govorom ali mu zastrupiti potapljaško opremo.
Mrtve podgane kot skrivališča
Obveščevalci so znali uporabiti tudi nekaj, česar večina ljudi niti slučajno ne bi želela prijeti – mrtvo podgano.
Cia je preparirane podgane uporabljala kot skrivališča za izmenjave vohunskega materiala. V njihovo telo je bilo mogoče skriti filmski trak, dokumente ali denar.
Logika je bila precej preprosta: skoraj vsakdo bi se mrtvi podgani raje izognil. Prav zato je predstavljala precej učinkovito skrivališče.
Tudi britanska tajna služba SOE je med drugo svetovno vojno pripravila mrtve podgane, napolnjene z eksplozivom. Namen je bil, da bi jih odporniška gibanja položila ob peči ali premog, kjer bi jih Nemci nato vrgli v ogenj.
Pošiljko so Nemci prestregli, vendar so eksplozivne podgane povzročile precejšen preplah. Nemško poveljstvo je odredilo podrobne preglede premoga, da bi našlo morebitne nove primerke.
Prisluškovalna naprava v lesenem grbu
Sovjeti so imeli svojo različico nenavadne tehnologije.
Po drugi svetovni vojni so ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Averellu Harrimanu podarili velik leseni ameriški grb. Izdelan je bil tako dobro, da je več let visel v ameriški rezidenci.
Toda v njem je bila skrita prisluškovalna naprava. Še bolj nenavadno je bilo, da naprava ni potrebovala baterij. Aktivirali so jo Sovjeti z radijskimi valovi od zunaj. Ko je bila »osvetljena«, je naprava zaznala zvoke v prostoru in jih oddajala nazaj.
Američani so jo odkrili šele, ko so njihovi radijski operaterji prestregli pogovor, ki ga je naprava oddajala.
Predor pod Berlinom
Med hladno vojno sta Cia in britanski MI6 izvedla še eno izjemno zahtevno operacijo. Pod Zahodnim in Vzhodnim Berlinom sta zgradila približno 450 metrov dolg skrivni predor, s katerim sta se želela priključiti na sovjetske telefonske in telegrafske kable.
Med gradnjo so odstranili okoli 3100 ton zemlje. Operacija je omogočila skoraj leto dni prisluškovanja in prinesla okoli 40.000 ur posnetih telefonskih pogovorov.
Ironija je bila, da je KGB za tunel vedel že med njegovim načrtovanjem. Sovjetski agent George Blake, ki je deloval znotraj MI6, je Moskvo obvestil o operaciji. Sovjeti pa predora niso takoj razkrili, saj niso želeli ogroziti svojega vira.
Podmornica na globini petih kilometrov
Leta 1968 je v Tihem oceanu potonila sovjetska podmornica K-129. Cia je nato začela enega najbolj ambicioznih projektov hladne vojne – poskus izvleka podmornice z globine približno pet kilometrov.
Za operacijo Project Azorian je bila zgrajena velikanska ladja Hughes Glomar Explorer, javnosti pa so predstavili zgodbo, da bo ladja namenjena raziskovanju globokomorskega rudarjenja.
Leta 1974 je mehanizem začel dvigovati razbitino. Del podmornice se je med dviganjem odlomil in vrnil na morsko dno, vendar je Cii del razbitine vseeno uspelo pridobiti.
Od pozivnikov do Stuxneta
V novejšem obdobju je tehnologija obveščevalnim službam omogočila še bolj sofisticirane operacije.
Ena najodmevnejših je bila operacija z modificiranimi pozivniki, ki so bili vstavljeni v dobavno verigo Hezbolaha. Naprave so bile videti kot običajni komunikacijski pripomočki, vendar so vsebovale eksploziv. Septembra 2024 so številni pozivniki skoraj istočasno eksplodirali.
Druga prelomna operacija je bil Stuxnet, zlonamerni računalniški program, ki je bil leta 2010 odkrit v iranskem jedrskem kompleksu v Natanzu. Virus je manipuliral z delovanjem centrifug, medtem ko je nadzornim sistemom prikazoval podatke, zaradi katerih je bilo videti, kot da naprave delujejo normalno.
To je bil eden prvih primerov, ko je kibernetski napad povzročil dejansko fizično škodo industrijskim napravam.
Droni, skriti v tovornjakih
Ena najbolj spektakularnih operacij zadnjih let je bila ukrajinska operacija Spiderweb, izvedena junija lani.
Ukrajinska obveščevalna služba je drone skrila v posebne konstrukcije, nameščene na tovornjake. Ti so jih prepeljali globoko na rusko ozemlje, v bližino vojaških letališč.
Ko so bili tovornjaki na položajih, so se konstrukcije odprle in iz njih so vzleteli droni z eksplozivom. Napadli so parkirane ruske strateške bombnike, ki so bili nameščeni tisoče kilometrov od ukrajinske meje.
Operacija je pokazala, kako zelo se je spremenila obveščevalna vojna. Nekoč so bili skrivno orožje mačke, mrtve podgane in leseni grbi, danes so to računalniški virusi, eksplozivni komunikacijski pripomočki in avtonomni droni.
Toda osnovno pravilo ostaja enako: najnevarnejša je operacija, za katero nasprotnik sploh ne ve, da se pripravlja.
