Na severu Brazilije, kjer se mogočna Amazonka izliva v Atlantski ocean, se ob določenih plimskih razmerah zgodi nekaj, kar se na prvi pogled zdi nemogoče. Reka, ki običajno svojo vodo neusmiljeno potiska proti morju, se mora za nekaj časa ukloniti sili oceana. Voda začne teči v nasprotno smer, pred njo pa nastane mogočen val, ki prodira globoko v notranjost amazonskega porečja.

People surf on the wave of a tidal bore known as "Pororoca" during the annual surfing Pororoca festival in Sao Domingos do Capim, around 140km from the state's capital city of Belem, Brazilian northern state of Para on March 22, 2015. The Pororoca is created during the spring tide as the river water is rolled back by the tides of the Atlantic Ocean on the Amazon river and adjacent rivers.,Image: 231122827, License: Rights-managed, Restrictions: BRAZIL OUT, Model Release: no

Foto: Profimedia

Domačini mu pravijo pororoca. Ime izvira iz jezika staroselskega ljudstva Tupi in ga najpogosteje prevajajo kot »velik uničujoč hrup« oziroma »grmenje voda«. Ime ni naključno. Približevanje vala spremlja glasno bobnenje, ki ga je mogoče slišati že precej pred njegovim prihodom. Ko se vodna gmota približa, se mirna reka spremeni v razburkano, blatno in nepredvidljivo vodno pot.

Pororoca lahko v izjemnih razmerah doseže višino štirih do petih metrov in hitrost okoli 25 kilometrov na uro. Plimski vpliv Atlantika sega več sto kilometrov v notranjost, vendar val ni na celotni poti enako visok ali izrazit. Njegova moč je odvisna od globine reke, oblike rečnega korita, plimovanja in količine vode, ki priteka iz notranjosti celine.

Ko se Luna, Sonce in ocean združijo

Za nastanek pororoce je odgovorno posebno prepletanje naravnih sil. Ko se morska plima pomika proti izlivu Amazonke, naleti na ogromne količine sladke vode, ki tečejo proti Atlantiku. Zaradi plitvin, peščenih nanosov in oblike rečnih ustij se lahko prihajajoča plimska voda dvigne v izrazit val, ki nato potuje proti toku.

Pojav je še posebej izrazit ob mlaju in ščipu, ko se gravitacijska vpliva Sonca in Lune seštevata in povzročata močnejše plimovanje. Ugodne razmere pogosto nastopijo tudi okoli spomladanskega in jesenskega enakonočja. To pa ne pomeni, da se pororoca pojavi samo dvakrat letno. Na posameznih rekah jo je ob ustreznih plimskih razmerah mogoče opazovati večkrat, najmočnejši valovi pa so sezonsko pogojeni. Val s seboj prinaša ogromno energije. Ob napredovanju spodjeda rečne bregove, odnaša veje in podrta drevesa ter premeša usedline na rečnem dnu. Prav zato je lahko nevaren za čolne, obrežne prebivalce in vse, ki se znajdejo na njegovi poti. A pororoca ni le uničujoča sila. S premikanjem vode in usedlin sodeluje tudi pri oblikovanju rečnega okolja in prenašanju hranil, ki so pomembna za življenje v amazonskem ekosistemu.

Deskanje po reki, kjer lahko en val traja več kot pol ure

Kar je za nekatere prebivalce Amazonije nevaren naravni pojav, je za ljubitelje ekstremnih športov postalo izjemen izziv. Pororoca namreč omogoča nekaj, česar običajni morski valovi skoraj nikoli ne ponudijo: deskanje na istem valu več kilometrov, včasih celo več deset minut.

Med najbolj znanimi deskarji, ki so se spopadli z amazonsko vodno gmoto, je Brazilec Serginho Laus. S pororoco se je prvič srečal okoli leta 2000 in pozneje postal eden njenih najbolj prepoznavnih ambasadorjev. Po lastnih besedah je med treningom na enem valu prevozil celo 23 kilometrov in deskal več kot uro, čeprav ta dosežek ni bil uradno potrjen kot rekord.

Deskanje na pororoci je povsem drugačno od lovljenja valov na oceanu. Voda je motna, pod površjem se lahko skrivajo debla, veje in drugi nevarni predmeti, ob reki pa se razprostira gosto tropsko rastlinje. Deskarje običajno spremljajo izkušene ekipe s čolni in vodnimi skuterji, ki morajo dobro poznati rečne tokove in plitvine.

Leta 2023 so se deskarji iz različnih delov Brazilije znova zbrali pri mestu Chaves v zvezni državi Pará, kjer so lovili mogočne plimske valove. Kot je tedaj poročala ameriška tiskovna agencija Associated Press, je deskanje na pororoci za lokalne skupnosti postalo tudi pomembna turistična dejavnost. Nekdaj so val povezovali predvsem z uničenjem in nevarnostjo, danes pa privablja obiskovalce in športnike z vsega sveta.

People surf on the wave of a tidal bore known as "Pororoca" at Mearim River in Arari, Maranhao state, Brazil, on April 22, 2023. Pororoca, an admired and feared river wave by surfers in Brazil Amazon, is created during the spring tide when the Atlantic Ocean currents push back the Mearim River's water.,Image: 772290618, License: Rights-managed, Restrictions: TO GO WITH AFP STORY by Marcelo SILVA DE SOUSA, Model Release: no

Deskarji obožujejo rečni val v brazilskem delu Amazonije. Foto: Profimedia

Naravni čudež, ki počasi izginja

Toda za fascinantno zgodbo o amazonskih valovih se skriva tudi precej manj spodbudna resničnost. Pororoca na nekaterih območjih izgublja svojo nekdanjo moč, ponekod pa je že povsem izginila. Posebej zgovoren je primer reke Araguari v severni Braziliji, ki je nekoč slovela po izjemno visokih plimskih valovih. Zaradi sprememb rečnega toka, povezanih tudi z gradnjo jezov, živinorejo in erozijo, je tamkajšnja pororoca okoli leta 2014 izginila.

O tem je maja 2025 poročala tudi tiskovna agencija Reuters, ki je spremljala Serginha Lausa med deskanjem na reki Mearim. Brazilski deskar je takrat ujel približno dva metra visok val, vendar je opozoril, da so bili valovi na istem območju nekoč precej višji. »Včasih pogledam stare fotografije in se čudim, kako ogromni so bili ti valovi. Včasih celo jočem,« je povedal za Reuters.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko na pojav vplivajo spreminjanje padavinskih vzorcev, suše, posegi v rečne struge, nastajanje novih peščenih nanosov in spremembe obalnega okolja. Oceanograf Denilson Bezerra z brazilske Zvezne univerze Maranhão je ob tem poudaril, da domačini spremembe že opažajo, vendar za dokončno razumevanje vzrokov še primanjkuje raziskav.

Priporočamo