Si predstavljate, da imate svoj lasten otok? Jutranja tišina, borovci, morje na dosegu roke in popoln umik od vsakdanjega vrveža. A romantika zasebnega otoka ima tudi svojo drugo plat – pravila, omejitve in visoko ceno. Eden redkih hrvaških otokov v zasebni lasti, ki je trenutno naprodaj, ponuja prav takšno kombinacijo idile in realnosti.
Otok Veliki Školj v Malostonskem zalivu se razprostira na 21.677 kvadratnih metrih (2,17 hektarja) in ima lasten izvir pitne vode. Večji del površine pokriva borov gozd, trenutno pa je v lasti družine iz Zamasline. Po navedbah v oglasu gre za izjemno mirno lokacijo v bližini kopnega. Cena? Vrtoglavih 3.250.000 evrov. Kljub visoki ceni pa zanimanja ne manjka. Kot poroča Slobodna Dalmacija, nepremičninski agenti prejemajo veliko klicev, predvsem tujcev, a se zatakne pri ključni podrobnosti – strogi hrvaški zakonodaji. Na otoku je gradnja namreč strogo prepovedana.
Večinoma se zanimajo tujci
Lastnik agencije Muri Damir Đuračić pojasnjuje, da je otok na prodaj že od leta 2023. »Na otoku ni dovoljena klasična gradnja. Edina izjema je objekt do 30 kvadratnih metrov, ki bi moral služiti gojenju školjk,« poudarja. Lastnik na otoku ne bi mogel graditi niti v primeru registracije družinske kmetije (OPG), saj prostorski načrt zahteva najmanj tri hektarje zemljišča, otok pa jih ima nekaj več kot dva. Poleg tega bi moral biti objekt oddaljen vsaj 100 metrov od obale, kar v zaščitenem Malostonskem zalivu ni izvedljivo.
»Večinoma se zanimajo tujci, a ko izvedo, da gradnja ni dovoljena, zanimanje hitro uplahne,« pravi.
Potencialni kupci, ki bi otok želeli predvsem zaradi zasebnosti, morajo vedeti še nekaj. Nihče ne more nikomur prepovedati kopanja na otoških plažah, dostopa do obale ali plovbe v bližini otoka. Tako namreč določa zakonodaja, ki obalni pas obravnava kot javno dobro. Po zakonu sta morje in obala dostopna vsem.
Na drugih kmetijskih zemljiščih v županiji je gradnja sicer mogoča ob registraciji družinske kmetije, vendar izključno za kmetijske objekte, kot so lope, skladišča, hlevi ali rastlinjaki – in še to pod pogojem, da se na zemljišču dejansko izvaja kmetijska dejavnost. Nadzori nad lažnimi družinskimi kmetijami, ustanovljenimi zgolj za namen gradnje, pa so se v zadnjem času zaostrili.
Novi zakon, omejene možnosti
Tako imenovani Bačićev zakon, ki je začel veljati 1. januarja letos, sicer omogoča gradnjo na kmetijskih zemljiščih, večjih od 5000 kvadratnih metrov, vendar do največ 20 kvadratnih metrov površine. Tudi v tem primeru je dovoljen le manjši objekt, brez komunalnih priključkov, in nikakor ne bivalni objekt ali apartma.
Čeprav so se v preteklosti nekateri zanašali na počasnost in neučinkovitost gradbene inšpekcije, poznavalci opozarjajo, da se tudi na tem področju razmere spreminjajo.
