Idejni oče turizma v zidanicah je kmalu po prehodu v novo tisočletje postal Matjaž Pavlin, danes še vedno aktivni član konzorcija, s svojimi zidanicami. V tistih časih je bil direktor novomeškega Kompasa, ko so v okviru LAS Dolenjske in Bele krajine ter s pomočjo občine Mirna Peč kot nositeljico in v sodelovanju z Razvojnim centrom (RC) Novo mesto uspešno zastavili projekt, s pomočjo katerega se je razvil model razpršenega hotela za trženje zidanic v vinorodni deželi Posavje. Pozneje sta se projektu pridružila tudi Obsotelje in Kozjansko. RC pa v Konzorciju Turizem v zidanicah, ki ga promovirajo in tržijo, trenutno prešteva okoli 50 zidanic. Zidaniški turizem se zdaj širi še na območje Posavja, Haloz in Lendavskih goric. Lani so imeli 8400 nočitev, letos pa se že približujejo številki 10.000 – pri čemer je največja koncentracija zidanic na območju Trške gore.

Kulinarična tihožitja Braneta Pavlina.

Kulinarična tihožitja Braneta Pavlina. Foto: Renata Picej

Po podatkih iz katastra leta 1820 je bilo v Sloveniji z vinogradi zasajenih približno 50.000 hektarjev površin. V naslednjih stoletjih se je ta številka prepolovila, do leta 2020 pa je ostalo le še dobrih 15.000 hektarjev. Če se sedanji trend nadaljuje, lahko pričakujemo, da bomo kmalu imeli manj kot 10.000 hektarjev vinogradov.

Vsako soboto in nedeljo odprte dežurne zidanice

In prav tja nas je nedavno povabil RC Novo mesto. Po izjemno slikovitem vinskem griču s cerkvico na vrhu smo stopali, ko je deželo belil sneg in so bili trsi zaledeneli pomniki vinogradniške umetnosti. Po kleteh je v sodih radostno dihalo vino. Takoj na začetku smo slišali nekaj več o dveh vrstah produktov zidaniškega turizma, in sicer o »odprtih zidanicah« in »turizmu v zidanicah«. V prvih lahko gostje dobijo domače vino in narezek, v tistih z registrirano dejavnostjo pa tudi drugo pijačo in hrano. Druga vrsta pa so zidanice, kjer obiskovalcem ponujajo tudi nastanitev.

Franc Mlakar, LAS Haloze in Simon Kovačič, RC Novo mesto, pred zidanico Rataj 1.

Franc Mlakar (LAS Haloze) in Simon Kovačič (RC Novo mesto) pred zidanico Rataj 1. Foto: Renata Picej

Dolenjski namizni okraski pri Pavlinu.

Dolenjski namizni okraski pri Pavlinu. Foto: Renata Picej

Člani Društva vinogradnikov Trška gora so za boljše trženje poskrbeli z odlično informacijsko podporo v obliki tabel z navedbo odprtih dežurnih zidanic. Teh je trenutno enajst. Vsako soboto in nedeljo, od 9. do 19. ure, jih je odprtih le pet. Vstopne točke z označevalnimi tablami pa so Črešnjice – Jelše, Sevno – Kmetijska šola Grm in Ždinja vas – gostilna Pugelj. Na njih lahko popotnik vsak konec tedna prebere, kje se ga bodo razveselili. Poleg tega je vsak petek aktualen seznam objavljen tudi na spletni in facebook strani ter instagram profilu društva. Med zidanicami vodi dobro označena pot, po kateri se lahko pohodniki orientirajo s kažipoti.

Dodana vrednost tega produkta je zgodba o vse večjem krčenju in sekanju družinskih vinogradov, zlasti na območju Dolenjske. Zidanice se iz gospodarskih spreminjajo v stanovanjske objekte, s čimer postopoma izginja tudi značilna dolenjska kulturna krajina s svojo vinogradniško podobo. Podoben trend je opazen po vsej Sloveniji, z izjemo Goriških brd.

Marko Cvelbar nas je vodil skozi skrivnosti samostanskih vin. Poskusili smo cviček, modro frankinjo, mašno vino, laški rizling in Resslovo penino, pridelano po klasični metodi iz sorte žametovke. Ustvarili so jo v poklon gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Resslu, ki je med leti 1817 in 1821 bival v kartuziji kot okrajni gozdar. V lokalnih ustnih izročilih so se ohranile zgodbe o Resslovih skrivnostnih poskusih s čolnom na vijak, ki naj bi jih izvajal prav na mirnem rečnem odseku Krke. Njegova pot na morje, je sledila šele kasneje...

Marko Cvelbar nas je vodil skozi skrivnosti samostanskih vin. Pokusili smo cviček, modro frankinjo, mašno vino, laški rizling in Resslovo penino, pridelano po klasični metodi iz sorte žametovke. Ustvarili so jo v poklon gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Resslu, ki je med letoma 1817 in 1821 bival v kartuziji kot okrajni gozdar. V lokalnih ustnih izročilih so se ohranile zgodbe o Resslovih skrivnostnih poskusih s čolnom na vijak, ki naj bi jih izvajal prav na mirnem rečnem odseku Krke. Njegova pot na morje je sledila šele kasneje … Foto: Renata Picej

Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, naj bi o cvičku zapisal: “Slabemu vinu se veli: cuckovina, cuckovec, cviček, cvičkovec, žvižgovec, fukouc …”

Klet naj se odpre in miza okrasi s hrano

Naša prva postaja je bila zidanica Viktorja Rataja, kjer smo izvedeli nekaj podrobnosti o tovrstnem turizmu. Zidanica Rataj 1 ponuja pravo udobje in ima poleg čudovitega razgleda celo kamin na drva, savno v kopalnici, zunanjo prho in vročo kad, pa tudi ključ do vinoteke je v ponudbi …

V odprti zidanici Pavlin, prav tako na razgledni Trški gori, pa so nas gostitelji pričakali z razkošnim šopkom domačih, tradicionalnih dobrot. Pravzaprav se je miza šibila od pogač, kruha, narezkov, krvavic, pečenic – vse ob spremljavi ustreznih prilog in zelenjave, dokler ni prišla na mizo še glavna jed izpod peke: več vrst mesa, krompir, zelenjava … Da ne govorim o zaključku kulinaričnega užitka, stkanega iz zavitkov in potic. In seveda je bil v kozarcih – on! Cviček! Dolenjski posebnež iz zvrsti rdečih in belih sort grozdja. Vinogradniki poleg tako imenovanih cvičkovih sort – žametne črnine, modre frankinje, kraljevine in laškega rizlinga – pridelujejo tudi druga sortna vina in penine.

Vino izza vrat Kartuzije Pleterje

Zdaj je minilo že več kot leto dni, odkar je vodenje gospodarstva Kartuzije Pleterje, najmlajše in edine še živeče skupnosti kartuzijanov pri nas in v JV delu Evrope, iz rok Jožeta Simončiča prevzel novi ekonom Marko Cvelbar, dipl. inž. agronomije in hortikulture. Bil je naš vodja na poti spoznavanja pleterskih vin, tudi Resslove penine. Med drugim je povedal, da ima samostan pet hektarjev vinogradov, pet hektarjev sadovnjakov, 500 hektarjev gozdov ter številne travnike in njive. Poleg vinogradništva se ukvarjajo še z žganjekuho, čebelarstvom in sadjarstvom. Imajo stare in odporne sorte jablan in hrušk, kartuzija pa je še posebno znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v steklenici, pa tudi po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč.

Kartuzija Pleterje je med ustanovnimi člani zadruge Konzorcij cviček, ustanovljene leta 2004. Združuje 12 članov, ki so večji proizvajalci cvička na Dolenjskem, ter zagotavlja kakovost in preverjeno geografsko poreklo. Prepoznamo jih po značilni konzorcijski steklenici z navojnim zamaškom, kjer sta na vsakem zamašku logotip z napisom Konzorcij cviček in natisnjena številka steklenice.

Pleterska vinska klet je med najstarejšimi v Sloveniji, saj je bila zgrajena pred 600 leti, ko je celjski grof Herman II. postavil pod Gorjanci srednjeveško kartuzijo; danes je v njej 16 menihov, med njimi dva Slovenca. Še danes je klet predvsem cvičkova klet, čeprav pridelujejo tudi mašno vino, vrhunska sortna vina, predikate in peneča vina. Vsa pleterska vina tržijo pod blagovno znamko Pletér.

Priporočamo