Skupina ali zaradi upravičenih konotacij z Alanom Fordom v tem primeru zvočnejše »grupa« Bilderberg je ime, ki se v povezavi z zarotništvom velikokrat omenja. Šlo naj bi za posadko, ki dejansko vlada svetu. Za evropsko in svetovno vlado v senci, ki se vsako leto dobi na sestanku, na katerem »se vse zmenijo« za zaprtimi vrati. Kajti pravilo njihovih sestankov je, da udeleženci lahko celo javno govorijo, o čem se je razpravljalo, ne smejo pa citirati posameznikov. Kdo je točno rekel kaj, vedo samo bilderbergovci med seboj.
Človek iz ozadja, ki je poznal vse
Skupina je poimenovana po hotelu na Nizozemskem, kjer so se prvič sešli leta 1954. In hotel Bilderberg obratuje tudi danes, na noč pa računajo 119 evrov. Prvo srečanje je organiziral Józef Retinger (1888–1960), Poljak, ki je najprej na Sorboni doštudiral literaturo in se v letih na prelomu iz 19. v 20. stoletje po Parizu družil z družbeno elito. Tudi s slavnima skladateljema Satiejem in Ravelom. Smisel za višje kot vohunsko diplomatske kroge je pokazal tudi v Münchnu in Londonu, kjer je prav tako študiral. V Angliji ekonomijo. Med prvo svetovno vojno je bil vpleten v afero Sixtus, ko se je razkrilo, da je Avstrija, ne da bi njeni zavezniki Nemci to vedeli, začela tajna mirovna pogajanja s Francozi. Retingerjeva vloga je bila zveza med britansko vlado in dogajanjem znotraj dinastične diplomacije, ki se je odvijala po dvorih in elitnih beznicah.
Retinger je bil glavni tekač. Človek iz ozadja, ki je poznal vse. Od Winstona Churchilla do Coco Chanel. Med drugo svetovno vojno je bil svetovalec poljske vlade v izgnanstvu v Londonu. Ko ta v nadaljevanju na Poljskem ni zavladala, je Retinger postal (tako imenovani) mednarodni politični aktivist, publicist in lobist, dejaven pri organizacijah, ki so botrovale nastanku Evropske unije. V tem duhu je nastala tudi skupina Bilderberg.
Letos srečanje odpadlo šele drugič
Uradne razlage sicer pravijo, da je bil Retinger zaskrbljen zaradi zaznav antiamerikanizma v zahodni Evropi oziroma je želel prispevati h krepitvi duha atlantizma, torej zavezništva ZDA in (zahodne) Evrope. A težko se je izogniti vtisu, da je šlo pri nastanku grupe Bilderberg tudi za to, da je stari šampion hotel še enkrat zablesteti. Nekaj ušpičiti pri šestinšestdesetih letih. O projektu je prepričal nizozemskega princa Bernharda, bivšega predsednika belgijske vlade in direktorja nizozemsko-angleškega prehranskega giganta, nato pa je nizozemski princ pritegnil v organizacijski odbor še tedanjega šefa Cie. Na prvo srečanje jim je uspelo privabiti petdeset delegatov iz Evrope in enajst iz ZDA. Format neformalnega druženja vabljene elite na umaknjenih lokacijah se je izkazal za uspešnega in Bilderbergiada je postala tradicionalna. Letos je odpadla, kar pa je vendarle drugič. Odpadla je tudi leta 1971, ko se je v mednarodni podkupovalni aferi razkrilo, da je nizozemski princ Bernhard prejel dober milijon od ameriškega proizvajalca Lockheeda, da bi na nizozemskem natečaju omogočil izbiro njihovega letala pred francoskim Mirageem. Bilderbergovci so sklenili, da bi bil sestanek v takšnih razmerah za princa preveč obremenjujoč. Kar samo po sebi daje misliti, da je bilderbergovce pravzaprav zmotno šteti med teorije zarote. Ker so v osnovi praksa.
