»V zadnjem desetletju se močno povečuje zanimanje za 'arheologijo čutil', vključno z arheologijo vonja,« je pojasnila dr. Barbara Huber, arheokemičarka z Inštituta Maxa Plancka za geoantropologijo v Nemčiji. »Raziskovalci se ne sprašujejo več le, kako so bili predmeti videti, temveč kako so se pretekla okolja občutila, slišala in dišala.«
Huberjeva je sodelovala pri izdelavi kartic, prepojenih s parfumom, ki temelji na sestavinah, identificiranih v ostankih starodavnih egipčanskih balzamov za mumificiranje. Projekt so poimenovali Vonj posmrtnega življenja.
Opisala ga je kot »časovni stroj za nos«. Aroma je bogata in topla, z notami medu in pridihom zemeljskih začimb, vendar ni povsem prijetna. Za ustvarjanje vonja so Huberjeva in sodelavci izvedli kemijsko analizo ostankov balzamov v kanopskih žarah iz leta 1450 pred našim štetjem. Med sestavinami so odkrili čebelji vosek, smole dreves iz družine borovcev in kumarin – snov z vonjem po vanilji. Ekipa je nato s parfumerjem poiskala sodobne ustreznike, ki so varni za javno uporabo, a zvesto sledijo biomolekularnim rezultatom.
Vonj je bil že uporabljen na razstavah na Danskem, v Kanadi pa ga bodo predstavili junija. Huberjeva dodaja, da vonj pomaga obiskovalcem doživeti preteklost: »Abstraktno zgodovino naredi otipljivo. Opominja nas, da preteklost ni bila sterilna ali tiha, temveč čutna, utelešena in pogosto intenzivna.«
Od Vikingov do tiranozavra
To ni prvič, da muzeji uporabljajo vonjave. Razstava skupine Rolling Stones iz leta 2016 je vključevala vonj njihovega stanovanja, vikinški center Jorvik v Yorku pa že od osemdesetih let prejšnjega stoletja ponuja vožnjo skozi vikinško dobo z nepozabnim »pejsažem vonja«. Vendar se pristop spreminja. »Jorvik je bil pionirski, a predvsem namenjen zabavi ali šoku,« pravi Huberjeva. »Danes lahko prikaze vonjav utemeljimo na kemijskih analizah, arhivskih raziskavah in interdisciplinarnem sodelovanju.«
Liam Findlay iz podjetja AromaPrime, ki je ustvarilo vonjave za Jorvik, pravi, da so poustvarili celo zadah tiranozavra (T. rex). »Zanašal sem se na fosilne dokaze, svoj prispevek pa so podali tudi paleontologi,« je pojasnil.
Dr. Cecilia Bembibre z inštituta University College London (UCL) pravi, da raziskovanje vonjav pomaga razumeti, kako so ljudje nekoč doživljali materiale in okolja. Od 26. marca bo z ekipo predstavila dva nova vonja: knjižnico katedrale svetega Pavla in notranjost avtomobila rover P5B pokojne kraljice Elizabete.
Vonj kraljičinega avtomobila, prvič ustvarjen leta 2023, je rezultat zgodovinskih raziskav, kemijske analize zraka v vozilu in intervjujev z zbiratelji starodobnikov. Bembibrejeva trenutno sodeluje tudi pri pripravi britanskega »inventarja vonjav«, s katerim javnost prosi za predloge vonjev, ki bi jih bilo vredno ohraniti za zanamce.
»Naša interpretacija dediščine je pretežno osredotočena na vid. Ko ljudje uporabijo nos kot orodje za razumevanje, pogosto izzovejo naš način razmišljanja o preteklosti in odkrijejo vidike dediščine, ki bi bili sicer izgubljeni,« je zaključila Bembibrejeva.