Danes 52-letna Monica Samille Lewinsky, ameriška aktivistka, televizijska osebnost, modna oblikovalka in nekdanja pripravnica v Beli hiši, je postala znana v začetku leta 1998, po njenem razkritju, da je imela razmerje s tedanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom, ki se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Afera, znana pod imenom afera Lewinsky ali Monicagate, je postala eden najbolj razvpitih spolnih in političnih škandalov v ameriški politiki. Njuno razmerje se je začelo leta 1995, ko je bil Clinton star 49 let, Lewinskyjeva pa 22 let, in je trajalo 18 mesecev.
Priznanje je prišlo na dan med sodnim postopkom proti Clintonu, ko ga je javna uslužbenka Paula Jones obtožila spolnega nadlegovanja v času, ko je služil kot guverner zvezne države Arkansas. Monica Lewinsky je bila ena od prič in je spolne odnose s predsednikom naprej zanikala, nato je laganje pod prisego priznala prijateljici in sodelavki Lindi Tripp, ki pa je njun pogovor po nasvetu literarne agentke Lucianne Goldberg skrivaj posnela. Posnetek je pozneje predala neodvisnemu tožilcu Kennethu Starru, ki je bil vpet v ločeno preiskavo primera Whitewater proti Clintonu, afero okrog spodletele nepremičninske naložbe, s katero je Clintonov poslovni partner Jim McDougal zaslužil več milijonov dolarjev in česar mu nikoli niso mogli dokazati.
Laganje in politične posledice
»Nisem imel spolnih odnosov s to žensko, gospodično Lewinsky.« To je legendarna Clintonova izjava s tiskovne konference 26. januarja 1998, potem ko se je škandal že pojavil v medijih. Prvič je bilo to 17. januarja na spletnem portalu Drudge Report, ki je poročal, da uredniki Newsweek zadržujejo zgodbo preiskovalnega novinarja Michaela Isikoffa o aferi. Po tem je zgodba izšla 21. januarja v Washington Postu, nakar so jo pograbili še preostali osrednji mediji v Ameriki in pozneje po vsem svetu.
Še bolj se je zapletlo, ko je Lewinskyjeva nekaj mesecev po izbruhu afere, julija 1998, nenadoma spremenila svoje izjave v zvezi z odnosom s Clintonom – v zameno za pričanje pred veliko poroto je prejela imuniteto – in jim predala edini materialni dokaz, modro obleko z madežem Clintonove sperme, ki naj bi jo neoprano shranila po nasvetu Trippove. Priznala je oralni spolni odnos s predsednikom, odločno pa je zavrnila kaj drugega.
Dejala je tudi, da je imela s Clintonom spolne stike devetkrat, med novembrom 1995 in marcem 1997, ter navedla točne datume, po katerih so pozneje ugotovili, da je bila v tistem času sedemkrat v Beli hiši prisotna tudi prva dama Hillary Clinton. Slednja je svojemu soprogu javno stala ob strani ves čas afere, krivdo pa pripisovala propagandi desnih republikancev.
Predsednik Clinton se je kakšen mesec po vnovičnem pričanju Monice Lewinsky še sprenevedal, nato pa je tožilcu Starru vendarle priznal razmerje z njo, in tudi, da je v prejšnjih sodnih postopkih lagal pod prisego. Priznanje je ponovil še v javnem nagovoru. Sodišče je Clintona obsodilo na 90.000 ameriških dolarjev kazni in mu za pet let odvzelo pravniško licenco. Postal je predmet javnega posmeha, drugih resnejših posledic ni bilo. Republikanci so sicer dvakrat vložili predlog o odstavitvi predsednika (impeachment), kar se je zgodilo šele drugič v zgodovini ZDA, a obakrat neuspešno. Afera Lewinsky je na dan potegnila še druge spolne škandale in skoke čez plot Clintonovih nasprotnikov, kar je sprožilo široko debato o morali v ameriški družbi.
Monica Lewinsky po škandalu
Škandal se je vlekel skoraj celo leto. Clinton je naposled končal predsedniški mandat brez hujših posledic, madež pa je vendarle ostal. Kaj pa Monica Lewinsky? Izgubila je službo in bila izpostavljena izjemnemu medijskemu linču, seksizmu in posmehu, postala je nekakšen sinonim za oralni seks in šele desetletja pozneje, zlasti po gibanju #MeToo, se je interpretacija njene vloge v škandalu nekoliko spremenila. Več se je začelo govoriti o neenakosti med spoloma, zlorabi moči. Danes je aktivistka tudi sama, bori se proti spletnim zlorabam, javno pa govori tudi o svojih izkušnjah.
Monica Lewinsky se je sicer rodila v Kaliforniji, v judovski družini; oče je bil sin nemških judovskih izseljencev iz El Salvadorja, mati pa Judinja ruskega rodu. Diplomirala je iz psihologije na Lewis & Clark Collegeu. Leta 1995, v Clintonovem prvem mandatu, je bila zaposlena kot pripravnica v Beli hiši prek programa pripravništva Bele hiše, nato pa so jo zaposlili v uradu za zakonodajne zadeve Bele hiše. Po aferi, aprila 1996, so jo nadrejeni premestili v Pentagon, ker so menili, da preživlja preveč časa v Clintonovi bližini.
Osemnajstmesečno razmerje s predsednikom Clintonom ji je prineslo tudi nekaj slave. Po aferi se je lahko umaknila, ponujali so ji tudi dobra delovna mesta, da se jo spravi na »varno«, a je vse odklonila. Ustanovila je lastno podjetje z linijo modnih ženskih torbic (podjetje je sicer leta 2004 propadlo). Pozneje se je še nekajkrat pojavila v javnosti v zvezi s škandalom, recimo ob izdaji Clintonove avtobiografije, ko je izjavila, da si je Clinton mnoga navedena dejstva okrog škandala izmislil. Na temo afere Lewinsky je pozneje nastalo nešteto parodij, knjig, filmov; šele serija American Crime Story: Impeachment (2021) pa je zgodbo reinterpretirala z veliko empatije do Monice Lewinsky.
