Lukasovo zanimanje za sestavljanke, kocke in logične igre se je pokazalo že zelo zgodaj. Starši so opazili njegov dobri spomin in sposobnost razumevanja vzorcev, zato so mu še pred tretjim letom starosti ponudili prvo, manjšo različico kocke. S pomočjo očeta, ki se je pravil naučil prek spleta, je Lukas hitro osvojil osnovne algoritme in kmalu napredoval na standardno kocko 3 × 3, piše Novi list.
Na svojem prvem tekmovanju je bil Lukas najmlajši udeleženec, po nekaterih podatkih pa celo drugi najmlajši registrirani tekmovalec na svetu. Pogoj za nastop je bil, da kocko sestavi v manj kot štirih minutah, kar zanj ni predstavljalo težave.
Njegov dosežek – ena minuta in enajst sekund – je presegel pričakovanja celo njegovih staršev. To je sicer daleč od rekorda, vendar je za tako mladega tekmovalca precej impresivno.
Uspeh kot igra, ne pritisk
Starši poudarjajo, da Lukasa ne obremenjujejo z rezultati. Zanj je sestavljanje kocke predvsem igra in rutina, ne tekmovanje. Običajno kocko sestavi v času od minute in pol do dveh minut, pri čemer se niti ne zaveda, kako hiter je v primerjavi z vrstniki.
Po mnenju staršev k njegovemu razvoju prispeva tudi dejstvo, da ne preživlja časa pred zasloni. Namesto tega se ukvarja z aktivnostmi, ki spodbujajo razmišljanje in ustvarjalnost. Poleg rubikove kocke obiskuje tudi šolo mentalne aritmetike ter trenira jiu-jitsu, v katerem ima že beli pas.
Radoveden, aktiven in samostojen
Lukas obiskuje vrtec v Višnjevcu, doma igra šah z dedkom in skrbi za domačo papigo. Starši ga vzgajajo v samostojnosti – sodeluje pri vsakodnevnih opravilih in razvija delovne navade, primerne njegovi starosti.
V društvu Speedcubing Hrvaška poudarjajo, da rubikova kocka postaja vse bolj priljubljena med mladimi, saj združuje zabavo in učenje. Spodbuja koncentracijo, logično razmišljanje in vztrajnost, hkrati pa otrokom omogoča hiter občutek napredka. Tekmovanja pa dodatno gradijo samozavest in občutek skupnosti.
