Madagaskar, otok izjemne biotske raznovrstnosti, je znova presenetil znanstveno skupnost. V gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy so raziskovalci odkrili novi rod pajkov Osmooka aphana, ki ne predstavlja zgolj še ene nove vrste, temveč spreminja razumevanje evolucije pajkov na globalni ravni. Odkritje je vodil Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), raziskava pa je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji Insect Systematics and Diversity.
Zgodba, ki se je začela počasi sestavljati
A sama zgodba o odkritju se ni začela v tropskem gozdu, temveč v muzejski zbirki v San Franciscu. Tam je Kuntner že pred leti naletel na skrivnostnega samca pajka, odkritega leta 2005 na Madagaskarju, ki ga ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno znano družino. »Imel je nekatere znake družine, ki jo raziskujem že vso kariero, a so bili drugi popolnoma kontradiktorni,« pojasnjuje Kuntner. »To je bil pravi taksonomski misterij, detektivska zgodba, ki se je začela počasi sestavljati.«
Preboj je sledil šele, ko so v zbirkah muzeja Smithsonian raziskovalci našli samico iste vrste, zbrano že leta 1993. To je omogočilo celovitejšo morfološko in genetsko analizo. Med letoma 2022 in 2024 so Kuntner in sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo ter ZRC SAZU izvedli dve zahtevni terenski odpravi na Madagaskar, v tesnem sodelovanju z domačimi raziskovalci. Kljub intenzivnemu iskanju je v muzejskih in terenskih zbirkah znanih le osem odraslih osebkov, kar kaže na izjemno redkost vrste.
Novoodkritega pajka so poimenovali Osmooka aphana. Ime rodu izhaja iz slovenske besede »osmooka«, vrstno pa iz grške besede aphanés, ki pomeni »neviden« ali »neznan«. Ime tako odraža majhnost, redkost in dolgo neopaženost te vrste. Samice so zlato obarvane in nekoliko večje, samci pa izjemno majhni in kriptični. »Čeprav so majhni, so izjemno lepi, z nenavadno obliko in barvo,« opisuje Kuntner.
Namesto mrež gradi gnezda
Največje presenečenje pa so prinesle filogenomske analize. Raziskovalci so ugotovili, da je najbližji sorodnik novega rodu avstralski rod Paraplectanoides, znan po tem, da gradi gnezda namesto klasičnih pajkovih mrež. Obe skupini so uvrstili v družino Paraplectanoididae, ki je bila doslej znana le iz Avstralije. Povezava med Madagaskarjem in Avstralijo je odprla vprašanje skupnega izvora na nekdanjem superkontinentu Gondvani, vendar so časovno usmerjene analize to hipotezo ovrgle. Skupni prednik naj bi živel pred približno 57 milijoni let, dolgo po razpadu Gondvane. »Odkritje Osmooke aphane ne poudarja le izjemne biotske raznovrstnosti Madagaskarja, temveč tudi to, koliko vrst ostaja še neopisanih,« poudarja Kuntner. »Ne gre zgolj za novi rod pajkov, temveč za ugotovitev, ki spreminja klasifikacijo pajkov na ravni družine in odpira nova vprašanja o njihovem širjenju med celinami.«
Danes je znanih približno 54.000 vrst pajkov, a po ocenah strokovnjakov jih v naravi obstaja vsaj še enkrat toliko. Odkritje majhnega, skoraj nevidnega pajka z Madagaskarja je tako opomnik, da tudi v 21. stoletju narava še vedno skriva presenečenja, ki lahko spremenijo naše razumevanje evolucije življenja na Zemlji.
