Leta 2008 je iz peska Namibije pogledalo nekaj, kar je osupnilo prisotne. Med rutinskim izkopavanjem so rudarji naleteli na les, kovino in predmete, ki niso pripadali sodobnemu času. Arheolog Dieter Noli je kmalu ugotovil, da ima pred seboj ladijski trup, star skoraj pet stoletij. Izkazalo se je, da gre za izjemno dobro ohranjen brodolom, ujet med sipinami kot v naravnem sefu – pravo časovno kapsulo, piše portal morski.hr.
Bom Jesus je izplula iz Lizbone v začetku marca 1533 kot del flote sedmih ladij. Po prečkanju Rta dobrega upanja jo je zajela močna nevihta, ki jo je potisnila proti obali Namibije. Po rekonstrukciji dogodkov je ladja trčila ob podvodno skalo, se nagnila, nasedla in začela razpadati. Težek del trupa je padel na kapitanovo skrinjo, prav porušena konstrukcija pa je preprečila, da bi se zlatniki raztresli, poroča revija More.
Najdenih je bilo približno 2000 zlatih kovancev iz Portugalske in Španije, okoli 44.000 funtov bakrenih ingotov (kosi čistega bakra v standardizirani obliki) ter večja količina slonovine.
Poleg tega so odkrili navigacijske instrumente, bronasto posodje, topovske krogle, orožje in nenavadno oblikovano mušketo – puško, zasnovano tako, da se pri merjenju nasloni ob lice.
Zakaj je jadrnica ostala tako dobro ohranjena? Odgovor se skriva v bakru. Velike količine bakra v tovoru so ustvarile pogoje v tleh, ki so preprečili razvoj organizmov, ki bi sicer razgradili les.
Danes se ostanki ladje hranijo v nadzorovanih razmerah znotraj rudarskega kompleksa, v vlažnem okolju, ki preprečuje nenadno propadanje. Ker gre za ladjo portugalske krone, pravno pripada Portugalski, vendar se je lizbonska vlada strinjala, da naj najdbe ostanejo v Namibiji.
Nedvomno gre za pravo časovno kapsulo, skoraj živo pripoved o pomorski trgovini izpred petih stoletij. Če bo Namibija res zgradila načrtovani muzej, posvečen ladji Bom Jesus, bo širša javnost lahko spoznala to izjemno zgodbo – pa tudi druge brodolome regije, skrite v meglici izgubljenih časov.
