Križ s štirimi kraki, zasnovan po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja, je nameščen tako, da je prepoznaven iz vseh smeri. »Danes je dan, ki smo ga nestrpno pričakovali. Vse je potekalo zelo dobro,« je ob petkovi namestitvi križa povedal glavni arhitekt obnove Jordi Faulí. Stolp Jezusa Kristusa zdaj meri 172,5 metra in s tem presega 162-metrski zvonik gotske ulmske stolnice v Nemčiji. Sagrada Família je tako postala najvišja cerkev na svetu.
Pot do tega naziva je bila dolga več kot stoletje, cerkev pa kljub temu še ni dokončana. Baziliko so začeli graditi leta 1882, ko so položili temeljni kamen. Gaudí, ki je projekt prevzel leta 1883, je gradnji posvetil več kot štiri desetletja, zadnjih 15 let življenja skoraj izključno temu delu, vendar ni pričakoval, da bo cerkev dokončana v njegovem času. Večkrat je dejal, da se »njegovemu klientu ne mudi«. Zato si je za vse podrobnosti vzel čas. Arhitekt je denimo pri zasnovi uporabil inovativno naravno osvetlitev: velika vitražna okna so razporejena tako, da optimalno izkoriščajo dnevno svetlobo in zmanjšujejo potrebo po umetni razsvetljavi. Stebri in oboki, navdihnjeni z drevesnimi krošnjami in organskimi oblikami, ustvarjajo občutek, kot da obiskovalec stoji v kamnitem gozdu.
Gaudí je umrl leta 1926 v tramvajski nesreči, pokopali so ga v kripti njegove cerkve, ki je bila tedaj zgrajena do četrtine.
Kamnite bloke modelirajo z računalniki
Gradnjo so nadaljevali njegovi nasledniki. Dela je leta 1936 prekinila španska državljanska vojna, med katero so bili v požaru, ki so ga v cerkvi zanetili anarhisti, uničeni številni izvirni načrti. Današnja gradnja temelji na skrbni rekonstrukciji ohranjenih osnutkov in modelov. Počasi jo dograjujejo od petdesetih let preteklega stoletja. Gradnjo v veliki meri financirajo s prihodki od vstopnin in donacij. Vstopnice stanejo od 15 do 25 evrov, letno pa cerkev obišče okoli deset milijonov obiskovalcev. Nekaj dodatnih sredstev za gradnjo prispeva tudi mesto Barcelona.
Leta 2014, ko so za oblikovanje kamnitih blokov začeli uporabljati računalniške modele, so napovedali, da je to gradnjo izjemno pospešilo in bodo cerkev dokončali do leta 2026. A se to ne bo zgodilo, saj se načrti nenehno dopolnjujejo. Leta 2018 je denimo barcelonski mestni svet zahteval, da se v sklopu gradnje uredi tudi prometna ureditev okolice, vključno z novimi postajami podzemne železnice, da bi olajšali dostopnost. V zadnjem desetletju so tudi ugotovili, da kamen z gore Montserrat, ki so ga prvotno uporabljali pri gradnji, ni več primeren, saj naj bi bil preveč krhek. Zato zdaj kamen dovažajo iz Anglije. Kipe in druge ornamente, ki so prav tako pomembna značilnost Gaudíjeve arhitekturne zasnove cerkve, pa trenutno nadzirajo kar trije kiparji s svojimi ekipami. Kljub temu glavni arhitekt napoveduje, da bi bila cerkev lahko popolnoma končana šele do leta 2034.
Stolpi – značilna veduta
Namestitev križa na najvišji stolp pa je nedvomno pomemben mejnik. Stolpi bazilike so namreč njen zaščitni znak. Stolp Jezusa Kristusa je osrednji del Gaudíjeve zasnove in eden od 18 stolpov, ki jih predvideva projekt. Trenutno je zgrajenih 13 stolpov. Najvišji stolp obdajajo štirje stolpi evangelistov in stolp Device Marije, vsi skupaj pa tvorijo značilno veduto bazilike, ki je hkrati tudi zaščitni znak Barcelone.
Notranjost stolpa Jezusa Kristusa še ni povsem dokončana, prav tako zunanjost še obdaja gradbeni oder, ki pa naj bi ga odstranili do junija, ko bo v cerkvi slovesnost ob stoletnici Gaudíjeve smrti. Stolp naj bi blagoslovili 10. junija, na slovesnost pa je povabljen tudi papež Leon XIV., a Vatikan obiska še ni uradno potrdil.
