Na ta decembrski dan leta 1989 je mlada ameriška televizijska mreža Fox prvič predvajala epizodo Simpsonovih, in sicer kot samostojno polurno serijo pod naslovom Simpsons Roasting on an Open Fire, znano tudi kot The Simpsons Christmas Special. Čeprav so se v kratkem skeču junaki serije pojavili že 19. aprila 1987 v oddaji The Tracey Ullman Show, se je uradno serija, kot jo poznamo danes, zagnala dve leti in pol pozneje. Simpsonovi so povzročili tektonski premik v popularni kulturi, mreži Fox pa omogočili preboj med največje medijske mreže, kot so NBC, ABC, CBS.
Novost je bila, da so animirano serijo gledali tudi odrasli, čeprav je bila vsaj v začetku uradno domena otrok. Junaki serije so že od začetka stresali politične šale, prezentirali družbeno satiro, kritizirali ameriški način življenja, iskali reference v popkulturi, filozofiji in literaturi, vsekakor pa so ponudili večplastni humor, ki so ga razumeli tako rekoč vsi. Tlakovali so pot celi generaciji animiranih serij za odrasle, kot so South Park, Family Guy, Futurama, BoJack Horseman, Rick in Morty.
Univerzalni ikonični liki
Serija je ponudila ikonične like, ki poosebljajo arhetipe in univerzalnosti človeka in družbe, s čimer so se gledalci po vsem svetu zlahka identificirali. Oče Homer je antijunak, povprečen Američan, ki je poln napak in značajskih šibkosti, Marge je moralna os družine, je steber, a podcenjena. Otroci so večinoma pametnejši kot odrasli. Bart je junak, ki se upira avtoriteti, Lisa je intelektualka in vest družbe, Maggie pa je nema komentatorka absurda. Liki so zasnovani likovno preprosto, v rumeni barvi in z enostavnimi silhuetami, kar je paradoksalno omogočilo globalno prepoznavnost na ravni korporativnih logotipov.
Antropologi in sociologi so serijo začeli resneje preučevati v 90. letih 20. stoletja. Zanimal jih je prikaz »povprečne družine« v svetovnem referenčnem okviru; Springfield kot prototip ameriškega mesta, a hkrati arhetip globalnega vsakdana. Zanimali so jih tudi »komentarji« o politiki, družinskih odnosih, kapitalizmu, religiji, ekologiji, vojni in medijih. Serijo so označili za popoln primer postmoderne umetnosti, recimo skozi intertekstualnost, francoski sociolog in filozof Jean Baudrillard pa je celo dejal, da gre za primer hiperrealnosti – risanka, ki je realnejša od realnosti. Navsezadnje je v njej gostovalo več kot 800 zvezdnikov, od pop ikon, pisateljev, politikov do akademikov.
Fenomen serije je tudi v tem, da predvideva »prihodnost«. Ne gre za neko mističnost ali vedeževanje, temveč je zadaj satirični razmislek številnih avtorjev serije, skozi katerega se anticipirajo družbeni trendi, kar pa je pogosto voda na mlin raznim teorijam zarote. Danes so Simpsonovi tudi del akademskih razprav na temo teologije, etike, medijskih teorij, semiotike. Lahko bi rekli, da se je serija iz zabavne industrije preselila na področje kulturnih študij.
Rekordi, nagrade in zaslužki
Najdlje trajajoča risana in pozneje animirana televizijska nanizanka v televizijski zgodovini ZDA drži v svojih rokah dva Guinnessova rekorda, za sabo ima okoli 40 sezon in skoraj 800 epizod. Danes jo predvajajo v več kot 200 državah po vsem svetu, sinhroniziralo jo je okoli 50 držav. V vsej zgodovini je serijo režiralo vsaj štirideset različnih režiserjev, v scenaristični pisarni je doslej sedelo več kot 120 scenaristov, ustvarjalo jo je na tisoče ljudi, tu so še zaposleni z oddelkov marketinga in distribucije studiev ter mreže Fox. Vsaka epizoda se pripravlja pol leta in pri ustvarjanju sodeluje kar 500 ljudi. Posamično epizodo vedno prilagodijo aktualnim tematikam.
Serija ima 160 zmag in 275 nominacij iz naslova industrijskih nagrad, od tega 85 nominacij in 32 zmag za nagrado emmy ter 33 zmag za nagrad annie za odličnost v animaciji. James L. Brooks, izvršni producent serije, je trenutni rekorder z največ samostojno prejetimi »primetime« emmyji, od dvajsetih jih je deset prejel kot producent Simpsonovih.
Simpsonovi so bili tudi prva animirana serija, ki je prejela nagrado peabody, leta 2000 pa so glavni liki družine Simpsonovih dobili prostor na pločniku slavnih v Los Angelesu. Ameriška revija Time je leta 1999 serijo nagradila z nazivom najboljše serije stoletja, lik Barta Simpsona pa so uvrstili celo na lestvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu, s čimer je postal edini fikcijski lik na tem seznamu.
Simpsonovi so nedvomno »institucija«, četudi jim v zadnjem obdobju gledanost (vsaj v Ameriki) upada, a jo mreža Fox še naprej uspešno producira ter trži prek »licenciranja blaga in storitev«, kar jim še vedno prinaša dobiček. Ko so v ZDA prvič predvajali jubilejno 600. epizodo v okviru vsakoletnega Treehouse of Horror, to je bilo 16. oktobra 2016, so našteli 7,51 milijona gledalcev, kar je predstavljajo 3,1-odstotno gledanost oziroma desetodstotni delež (v najbolj gledanem terminu). To je bila hkrati tudi prva televizijska izkušnja na svetu, kjer so si gledalci del epizode lahko ogledali v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal. Fox je pri tem »poskusu« sodeloval z internetnim gigantom Google.
Ustvarjalci serije so leta 2007 posneli tudi celovečerni film The Simpsons Movie, ki je v blagajne kinematografov prinesel kar 527 milijonov dolarjev (produkcija je stala 75 milijonov), od tega 183 milijonov iz ZDA in Kanade ter 344 milijonov iz mednarodnega prostora. Slovenski kinematografi so v skupno blagajno prispevali približno 225.000 dolarjev.
