Nekateri prisegajo na navadno, prijetno hladno vodo iz pipe, drugi na ohlajene čaje in sokove, tretji na pivo… Marsikomu pa so najbolj pri srcu mešane pijače, različni koktajli, ki so zadnje čase v modi. Posebno priljubljena klasika je denimo džintonik, visoko na lestvici priljubljenosti je mohito, aperolšpric pa je svoj vrhunec slave že nekako presegel. Ampak tu so še večne klasike, nekakšni rustikalni koktajli, ki nikoli ne gredo povsem iz mode in jih mora znati pripraviti vsak spodoben točaj, pa naj stoji za točilnim pultom povsem zakotne špelunke ali obleganega hipsterskega promenadnega bara.
Najhujša je podmornica
Eden takšnih napitkov z dolgo brado je dvobarvni mišmaš, ki se ga sestavi iz rumene plasti ore in rdeče plasti vina, za kar je potrebne nekaj spretnosti, da se pijači oziroma barvi ne pomešata. To lahko (ali pa ne) s slamico (od letos so v modi ekološke papirnate) stori šele naročnik napitka. Enaka pijača, ampak s pomešanima sestavinama, tako rekoč sfiženi mišmaš, se na Dolenjskem imenuje polka. Mišmaš je sicer edini dvobarvni rustikalni koktajl, če ne štejemo rezanega piva, ki pa ga v naših krajih in ob Jadranu tako in tako zna natočiti le peščica točajev. V Ljubljani, denimo v pivnici Pri Županu. Pivo je namreč treba natočiti tako, da ostaneta v vrčku dve ločeni plasti, spodaj svetlo, zgoraj temno pivo. Ko smo ravno pri pivu, najbolj razširjen pivski koktajl se imenuje dizel – mešanica piva in cockte. V resnici starejša in temnejša različica danes bolj razširjenega radlerja. Najhuje, kar se lahko pivcu zgodi, pa se imenuje podmornica. V pollitrski vrček, poln piva, se spusti poln »štamprl« navadnega domačega žganja. Okus ni kdove kaj, je pa napitek takoj po začetni evforiji najboljše zagotovilo za hudega pivskega tigra. Ne brez razloga se ga je ponekod oprijelo tudi ime železobeton. Ko smo ravno pri betoniranju: ljubitelji češke becherovke poznajo docela piten beton, mešanico s tonikom.
V časih, ko je marsikdo sam gradil hišo in je moral odžejati prijatelje, ki so prišli na pomoč, je bila sploh poleti priljubljena mešanica piva in radenske, ampak tega delavskega koktajla, ki je pravo nasprotje železobetona, se nekako ni oprijelo kakšno zanimivo ime.
Špricar s tonikom ali z oro?
Med vinskimi koktajli je nesporni kralj špricar, sestavljen iz polovice belega vina in polovice radenske. To je na podeželju eden najcenejših napitkov, zlasti v Pomurju in posebno na Goričkem, kjer vam v nekaterih vaških gostilnah z njim do roba nalijejo legendarni dvodecilitrski sodčkasti kozarec, za kar vam zaračunajo 80 (osemdeset) centov! V Ljubljani vas bo enak napitek, a ne nalit do roba, stal najmanj dva evra in pol. Redki so namreč bari, ki imajo postavko izgotovljenega špricarja že na ceniku, po normalni ceni, saj lahko računajo veliko več za ločeni postavki: deci belega evro in pol, deci radenske en evro. V isto kategorijo pijač sodi škropec, ki vam ga v mestnih lokalih ne bodo znali pripraviti, kaj šele zaračunati. Gre za skoraj dva deci belega vina, ki ga »zabelimo« z brizgom mineralne vode. Obstaja še obrnjeni škropec, ki je odlična poletna pijača, osvežilna kot le kaj. Skoraj zvrhan kozarec mrzle radenske »zabelimo« z brizgom belega vina! Podobnemu napitku se pravi tudi socialec: deci belega in dva deci radenske. Zelo zanimivi so napitki lokalnega značaja, ki se uveljavijo morda le v eni ali nekaj gostilnah v enem kraju. Eden takšnih, ki izvira z Leš nad Prevaljami, se imenuje sudan. Gre za špricar iz belega vina in tonika. Ohlajen je precej piten. Zakaj prav sudan? V Sudanu je zelo vroče in je žeja velika, pravijo poznavalci na Lešah.
Sicer je mešanic vina in najrazličnejših vrst sladke sodavice še ogromno. Denimo v Istri belo vino mešajo s pasareto, legendarno avtohtono mehurčkasto pijačo z okusom po mandarinah, pomarančah in limonah, ki jo v Pazinu že od leta 1924 izdeluje družina Ferenčić. Posebnega imena pa ta koktajl žal nima.
Pravi bambus je iz refoška in cockte
Primorci poznajo musolin ali musolini špricar. Nekateri tako pravijo vsakršnemu špricarju, tudi mešanici malinovca in mineralne vode, ponekod pa gre za natančno določeno mešanico: malo malinovca, malo belega vina in malo radenske. Zakaj ravno musolin? Kdove. Eden najbolj razširjenih vinskih koktajlov, čislan zlasti med novopečenimi študenti, je bambus, ki mu na Primorskem pravijo kanelca. V ortodoksni obliki je zmešan iz refoška in cockte, za njegove približke pa se uporabljajo najrazličnejše pepsikole in kokakole ter različna rdeča vina. Celo cviček. Med dijaki višjih letnikov in študenti nižjih letnikov je bila nekoč najbolj priljubljena mešanica najcenejše diskontne kole in slovitega Slovinovega sladkega muškata hamburg. Osladna cenena brozga, ki je ni bilo časa niti primerno ohladiti, je za marsikoga predstavljala prvo srečanje z alkoholom, posledičnim mačkom in še čim hujšim. Hujša različica bambusa se imenuje rumbus, ime pa že samo razkrije, s čim je takšen bambus oplemeniten.
Na Štajerskem so bili glede teh zadev vedno pred časom in so mešane pijače že pred vsaj dvajsetimi leti ponujali v danes tako modnih kozarcih za vlaganje. Zlasti med študentsko populacijo se je prijel fuzl. Napitek, ki pri pretiravanju z učinki ne zaostaja dosti za podmornico, je (v velikem kozarcu za vlaganje) sestavljen iz polovice cockte in polovice tavžentrože, nekaj ledu in limone. Izkušeni pivci trdijo, da ne neha teči, dokler te ne ujame (in se ti sfuzla). Verjamemo. Sicer pa naj bi bil fuzl v starih časih v resnici čisti alkohol oziroma žganje, zmešano z vodo. Tega naj bi kulaki dajali pit dninarjem, da so bolj zagnano delali in tudi kot plačilo za opravljeno delo. In od tega se je gotovo komu tudi zares sfuzlalo.
Klošar in tedenski odžejata
Kar precej je brezalkoholnih mešanih napitkov, med katerimi je bil nekoč zelo priljubljen špeci, enakomerna mešanica ore in cockte. Tedenski se ponekod imenuje deci pomarančnega soka in (dva) deci vode, nemara zato, ker se ga pije med tednom, med službo. V Kranju lahko naročite klošarja, kar je v resnici podaljšan tedenski: en deci soka in štiri deci vode. Primorci zlasti v Posočju poznajo bičikleto, ki je v nasprotju z radlerjem sestavljena iz jabolčnika in stila. Temu je podoben brkinc (v Tolminu mu pravijo tolminc), mešanica (sladkega) jabolčnika in radenske. Primorci sicer poznajo še top gun, ki sicer ni mešana pijača, ampak jo omenjamo zaradi zanimivega imena. Gre za vodo z ledom in kosom limone.
