V sredini minulega tedna so številna razstavišča v Kranju postala prizorišče bienala tekstilne umetnosti BIEN 2021. Glavni organizator bienala je Layerjeva hiša oziroma Zavod Carnica, ki jo upravlja. Kot je ob predstavitvi razstavnih lokacij spomnila programska vodja Layerjeve hiše Zala Orel, so že lani odprli razstavo, ki so jo prav tako poimenovali BIEN, na njej pa so sodelovali le študenti. »Tako smo hoteli potipati teren in preizkusiti, ali je v Kranju zanimanje za tekstilno umetnost. Izkazalo se je, da je zanimanje izjemno, zato smo se letos odločili za bienale, ki bo potekal vse poletje,« je pojasnila Orlova.
Svetlobni elementi bodo osvetlili kranjske rove
Na bienalu sodeluje vrsta kulturnih in drugih ustanov, od Gorenjskega muzeja, Loškega muzeja in Muzejev radovljiške občine do Zavoda za turizem in kulturo Kranj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Na festivalu se predstavlja tudi 127 študentov Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za dizajn, ki je pridružena članica Fakultete na Primorskem, ter Tekstilno-tehnične fakultete Univerze v Zagrebu.
V Kranju bienale poteka na več kot 20 lokacijah. Razstave so na ogled v uveljavljenih galerijskih prostorih, kot so Layerjeva hiša, Stolp Škrlovec in podstreha gradu Khislstein. Svetlobni elementi bodo osvetlili kranjske rove, osrednje razstavno prizorišče pa je v tretjem nadstropju Globusa. Nekdanja garaža veleblagovnice je tako za javnost odprta po več letih, v praznem prostoru, posejanem z betonskimi stebri, pa so oživele tekstilne instalacije.
Kot je ob predstavitvi osrednje razstave v Globusu, kjer je na ogled 29 projektov, povedala Zala Orel, so glavne teme del transformacija, zadušitev in voda. »Na temo transformacije umetniki predstavljamo mesto in spremembe v njem, tema zadušitve je usmerjena v čas epidemije, tema vode pa se osredotoča zlasti na reke Sava, Kokra in Sora, ki so služile kot inspiracija.«
Lasje iz kranjskih salonov
Zala Orel je izpostavila delo Elene Fajt, ki je poustvarila fotografije delavk iz nekdanjih kranjskih tekstilnih tovarn Tekstilindus in IBI. Mural z naslovom 1958 je narejen iz las Kranjčanov, ki jih je umetnica dobila v dveh kranjskih frizerskih salonih, ter dokazuje, da tekstilna umetnost ni samo delo z blagom, nitjo ali volno, temveč z različnimi mediji.
Pred Mestno knjižnico Kranj se z deli, ki predstavljajo zaščiteno favno in floro Kranjske, predstavljajo študentke tretjega letnika katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje z ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete. To so Anja Jaklin, Sara Šmid, Ela Lesar, Teja Šter, Anita Končar, Katarina Ekart, Ina Bölsing, Katarina Ostojič Sedonja, Eva Primec, Rebeka Pajek in Rebeka Mamić. Likovne pripovedi so pospremile s slogani o lepoti, posebnostih in pestrosti ogrožene naravne dediščine. S tem bi rade v ljudeh prebudile boljše ravnanje z naravo. To sporočajo skozi tiskane tekstilne vzorce – s ponavljajočimi se risbami, barvami, oblikami in teksturami, ki jih dopolnjujejo prostorski dodatki. Študentke so v mislih in risbah povezale živali in rastline s pokrajino in arhitekturo Kranja oziroma jih vpletle v svoje spomine iz otroštva.
Spremljevalni program tudi na spletu
Spremljevalni program bienala, ki ga sofinancirata Mestna občina Kranj in ministrstvo za kulturo, bo potekal tudi na spletu. Na ogled bodo pogovori z mednarodnimi umetniki iz Nizozemske, Kanade in Islandije, v začetku junija pa bo na sporedu spletni simpozij o tekstilni dediščini in trajnostnih pristopih v tekstilu.
Poseben del program bienala tekstilne umetnosti bo posvečen reki Savi. Na mednarodni dan Save 1. junija bo Layerjeva založba izdala novo pesniško zbirko Reke. Na vseslovenski poziv se je odzvalo okoli 200 pesnikov, izbrane pesmi pa so vizualno opremili francoski ilustratorji.
