Že prejšnje raziskave, med katerimi izstopa študija Univerze v Edinburgu, so potrdile, da starejši bratje in sestre pogosto uživajo določene prednosti. Prvorojenci namreč že okoli prvega leta starosti v povprečju dosegajo višje ocene na testih IQ.
Raziskovalci so ta pojav dolgo pripisovali predvsem vedenju staršev. Ko se rodi prvi otrok, mu starši namenijo vso svojo pozornost, čas in energijo. Več se ukvarjajo z dejavnostmi, ki spodbujajo razvoj možganov – kot so branje, ustvarjanje in igranje glasbil. Pri sorojencih pa se starševski čas in pozornost neizogibno porazdelita, zaradi česar so deležni manj intenzivne mentalne stimulacije v svojih ključnih zgodnjih letih, poroča britanski The Independent.
Najnovejša študija, ki se opira na večdesetletne podatke iz Danske, v enačbo uvaja nov, biološki dejavnik: vpliv mikrobov oziroma okužb v družinskem krogu. Raziskava kaže, da so mlajši sorojenci v prvih letih življenja izpostavljeni bistveno večjemu tveganju zdravstvenih zapletov kot njihovi starejši bratje in sestre.
Bolezni imajo kasnejše posledice
Glavni razlog za to se skriva v vrtcih in šolah. Prvorojenci, ki prvi vstopijo v izobraževalne ustanove, tam neizogibno pridejo v stik s številnimi virusi, prehladi in drugimi okužbami. Čeprav ne zbolijo sami, virus prinesejo domov in ga prenesejo na svoje mlajše brate ali sestre, ki so takrat pogosto še dojenčki. Podatki kažejo, da imajo mlajši sorojenci zaradi tega kar dvakrat do trikrat večjo verjetnost, da bodo v prvem letu življenja hospitalizirani zaradi hudih okužb dihal.
Ta zgodnja izpostavljenost boleznim ima lahko dolgoročne posledice na akademskem področju. Znanstveniki pojasnjujejo, da pogoste in hude okužbe v najzgodnejšem obdobju življenja telesu odtegujejo ogromno energije, ki bi jo razvijajoči se organizem sicer porabil za intenziven razvoj možganov in kognitivnih sposobnosti. Ta se tako preusmeri v boj imunskega sistema proti boleznim.
Po ocenah strokovnjakov lahko prav dejavnik zgodnjih bolezni pojasni približno polovico nastale razlike v akademskih dosežkih in inteligentnosti med prvim in drugim otrokom. Drugo polovico razlike še vedno pripisujejo delitvi starševske pozornosti. Kljub temu da vsi otroci v družini običajno prejmejo enako količino čustvene podpore, prvorojenci ostajajo v prednosti, ko gre za zgodnjo mentalno stimulacijo in zdravstveno zaščito pred zunanjimi viri okužb.