Test z ogledalom strokovnjaki že desetletja uporabljajo kot merilo za ugotavljanje samozavedanja pri živalih. Večina vrst, ki test opravi – denimo šimpanzi, delfini in sloni – potrebuje dolgotrajno izpostavljenost ogledalu, da živali razumejo, da gledajo sebe in ne drugega osebka. Študija, ki je vključevala navadnega čistilca, pa razkriva, da ta ribica močno presega sposobnosti prej raziskanih živali.
Ekipa pod vodstvom profesorja Masanorija Kohde z univerze Osaka Metropolitan je ugotovila, da so ribe čistilci pokazale znake samozavedanja v izjemno kratkem času. Ribe so sprva napadle odsev, misleč, da gre za tekmeca, nato pa so začele izvajati nenavadne gibe, s katerimi so preverjale, ali odsev sledi njihovim kretnjam. Da bi potrdili rezultate, so znanstveniki ribam na grlo nanesli rjavo oznako, ki je spominjala na parazita. Ribe so se po pogledu v ogledalo poskušale zdrgniti ob podlago, da bi oznako odstranile, kar dokazuje, da so prepoznale spremembo na svojem telesu.
Človek med najpočasnejšimi
Študija izziva tradicionalno prepričanje, da je samozavedanje omejeno le na sesalce z velikimi možgani. Dejstvo, da se riba prepozna tako hitro, nakazuje, da so kognitivne sposobnosti v živalskem kraljestvu morda bolj razširjene, kot smo si upali priznati. Poleg tega rezultati odpirajo vprašanja o tem, kako majhni možgani predelujejo vizualne informacije.
Riba je tako dokazala, da se v ogledalu prepozna še hitreje kot človek. Dojenčki namreč to sposobnost razvijejo šele okoli 18. meseca starosti. Pred tem se na odsev odzivajo, kot da gre za drugega otroka, ali pa jih odsev sploh ne zanima. Nekoliko drugače je pri šimpanzih, prvih živalih s potrjenim samozavedanjem, ki so se v ogledalu prvič prepoznali v petih dneh.
Strokovnjaki so študije izvajali še na delfinih, ki so se prepoznali v nekaj urah, in slonih, ki so potrebovali več dni, da so začeli ogledala uporabljati za raziskovanje notranjosti svojih ust. Srake, prve nesesalke z opravljenim testom, pa so za prepoznavo potrebovale več dni.