Poleg oglaševanja je Lisa sama plačala in izdelala svojo spletno stran ter promocijske izdelke, kot so vizitke, letaki in prilagojene značke.
Odziv je presegel vsa njena pričakovanja. Lisi se je namreč oglasilo več kot štiri tisoč zainteresiranih moških, ki so ji poslali prijavo. Da bi lahko prebrala vse prijave, je morala kupiti tudi tiskalnik.
Nabor kandidatov je sprva zožila na približno petdeset moških, nato na dvajset, na koncu pa je lansko jesen odšla na pet prvih zmenkov.
Vsak potencialni kandidat, s katerim gre na zmenek, mora podpisati pogodbo o nerazkritju podatkov (NDA), da bi zaščitila sebe in moške ter preprečila komur koli razkrivanje podrobnosti ali skrite motive.
Vem, kaj hočem
Lisa je razkrila, da samodejno diskvalificira vse mednarodne prijave zaradi oddaljenosti. Prav tako pa vse, ki so zunaj njenega starostnega razpona od 35 do 47 let. Ker so mnogi prijavo izpolnili le za šalo, je morala zavrniti tudi te. Pravi, da niso izpolnjevali osnovnih pogojev kompatibilnosti. Nekateri so tudi priznali, da se ne želijo poročiti. Ker je to zanjo odločilnega pomena, so prav tako izpadli.
Poleg osupljivega finančnega izdatka je 42-letnica priznala, da je bilo enako težko tudi čustveno breme. Odkar je zagnala kampanjo, so jo spletni troli označili za obupano. Sama pravi, da očitki ne držijo, temveč preprosto ve, kaj hoče. Za kampanjo se je namreč odločila po frustraciji zaradi aplikacij za zmenke, ki ji niso prinesle niti smiselnih pogovorov niti zmenkov. Čeprav je zdaj še noben partner ni povsem prepričal za resno zvezo, 42-letnica tokrat vsaj uživa v procesu spoznavanja novih ljudi.
