Včasih se sprašujemo, zakaj si v Sloveniji ne moremo ogledati največjih likovnih razstav in najboljših del, ki so jih naslikali največji slikarji in ustvarili najbolj karizmatični kiparji. S tem vprašanjem bi se lahko kar dolgo ukvarjali, v tem času pa ni nič narobe, če si v bližnjem Vidmu, tri ure od Maribora, manj kot dve uri iz Ljubljene ali 50 minut iz Nove Gorice, ogledamo izvrstno razstavo Mojstrovine iz Kunst Museum Winterthur.

Edgar Degas - Stoječi konj / Foto: Miha Štamcar

Edgar Degas: Stoječi konj. / Foto: Miha Štamcar

Magritte, Giacometti in v ozadju Giorgio de Cirico / Foto: Miha Štamcar

Magritte, Giacometti in v ozadju Giorgio de Chirico. / Foto: Miha Štamcar

Razstava s skoraj 100 deli, ki kratko, jedrnato, a sila natančno povzame likovno umetnost od impresionizma prek postimpresionizma in kubizma do abstraktne umetnosti in nadrealizma, je v Furlanijo prišla iz muzeja v švicarskem Winterthurju. Nekoč, pravzaprav pa še vedno, zelo bogato mesto je veliko denarja vlagalo v likovno umetnost, od leta 1916 pa imajo v svojih stavbah razstavljena in spravljena predvsem dela moderne umetnosti. V zgradbah Beim Stadthaus, Reinhart am Stadtgarten in Villa Flora hranijo največ, kar lahko ponudi sodobna umetnost 19. in 20. stoletja. Glavni poudarek široke muzejske zbirke je na impresionizmu in postimpresionizmu. Od Clauda Moneta prek Alfreda Sisleyja do Paula Cézanna in Vincenta van Gogha. In to ne v obliki nekakšnih tridimenzionalnih video tapet, na katere nas nekateri kustosi in galerije želijo navaditi v zadnjem času. V njihovih razstavnih sobanah so dela kiparjev Augusta Rodina in seveda Alberta Giacomettija, čuvajo tudi romantika Eugèna Delacroixa, med kubisti pa je, jasno, tudi Pablo Picasso.

Auguste RodinPierre de Wissant / Foto: Miha Štamcar

Auguste Rodin: Pierre de Wissant. / Foto: Miha Štamcar

Vincent van Gogh. Portret poštarja Josepha Roulina / Foto: Miha Štamcar

Vincent van Gogh: Portret poštarja Josepha Roulina. / Foto: Miha Štamcar

In zakaj so se slike iz Švice preselile korak od Slovenije? Zgradbo v Winterthurju, kjer domuje stalna razstava, prenavljajo in mesto Videm je prijazno prevzelo eksponate ter predvsem plačalo zavarovanja ter varovanje (večina slik in kipov ima vrtoglave cene) in stvaritve ponudilo publiki v severnovzhodni Italiji. Težko si je predstavljati, da bi se za takšno akcijo odločili pri nas, ampak tega smo že vajeni, je pa seveda sreča, da si v letu Beneškega bienala (od maja do novembra) tudi slovenski ljubitelji likovnih presežkov lahko ogledajo vrhunsko zbirko iz Winterthurja. Razstava, ki bo odprta do 30. avgusta, je mesto našla v Casi Cavazzini v samem centru Vidma, mojstrska dela pod kuratorskim vodstvom Davida Schmidhauserja in Vanie Gransinigh pa je mogoče videti vsak dan razen ponedeljka od desete ure zjutraj do šeste ure zvečer, konec tedna do sedme ure zvečer, za 19 evrov na osebo.

Razstava Impresionizem in modernost – mojstrovine iz Kunst Museum Winterthur vsekakor ni obsežen, še manj dolgočasen projekt.

Razstava Impresionizem in modernost – mojstrovine iz Kunst Museum Winterthur vsekakor ni obsežen, še manj dolgočasen projekt, v zgolj nekaj razstavnih sobanah brez pompoznega uvoda predstavi največje sodobne umetnike, od očeta modernega kiparstva Augusta Rodina in njegovega kipa Pierre de Wissant na začetku do utrganega abstraktnega genija Vasilija Kandinskega na zadnji steni videmske razstave.

Vasilij Kandinski: Lestev na pikah / Foto: Miha Štamcar

Vasilij Kandinski: Lestev na pikah. / Foto: Miha Štamcar

Piet Mondrian Kompozcija A / Foto: Miha Štamcar

Piet Mondrian: Kompozicija A. / Foto: Miha Štamcar

Vmes se s svojimi deli predstavijo poetični Claude Monet, Pierre-Auguste Renoir, Camille Pissarro in Alfred Sisley, surovi Vincent van Gogh, mnogodimenzionalni Pablo Picasso, geometrijski Piet Mondrian, pretanki in prepodolgovati Alberto Giacometti, urejeni nadrealist René Magritte, dadaistični Max Ernst, ​ekspresionistični Paul Klee, neoklasicistični Giorgio de Chirico … Nekaj slik smo ovekovečili za vaš najljubši tednik, tudi van Goghovega poštarja Josepha Roulina, ki so ga videmski organizatorji z razlogom postavili na promocijski plakat razstave. 

Priporočamo