Pomlad v Arboretumu Volčji Potok se že na polno prebuja. Po celotnem parku cvetijo rumene in bele narcise, med gredami pa opojno dišijo hijacinte. Zacveteli so prvi tulipani in prva drevesa, kot so mogočne magnolije ter nežne japonske in okrasne češnje. Vse to ustvarja pravo pomladno simfonijo barv, oblik in vonjev, zaradi katere je sprehod po parku eno najlepših doživetij tega letnega časa.
Direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak je povedal, da je bilo lansko leto za park resnično izjemno, saj so imeli kar 390.420 obiskovalcev, kar je skoraj dvanajst odstotkov več kot leto prej. S tem visokim obiskom se arboretum uvršča med najbolj obiskane turistične točke kulturne dediščine v Sloveniji, takoj za Ljubljanskim in Predjamskim gradom. »To ne pride samo od sebe, ampak je za tem zelo veliko sistematičnega dela,« je ob pregledu dosežkov poudaril Mastnak. In trud celotne ekipe je bil vsekakor poplačan, saj so prejeli zlato priznanje Turistične zveze Slovenije za najboljšo izletniško točko in zeleni znak gostoljubnosti po izboru javnosti, v začetku letošnjega leta pa še nagrado Best of Local Awards kot najboljši družinski izletniški cilj. Izjemen strokovni dosežek predstavlja tudi pridobitev akreditacije tretje stopnje v mednarodni mreži ArbNet, ki jo podeljuje Mortonov arboretum iz Združenih držav Amerike in s katero se lahko pohvali le petnajst arboretumov v celotni Evropi. Poleg tega so uspešno zaključili največjo investicijo v zgodovini zavoda, več kot milijon evrov vredno energetsko in statično sanacijo treh poslopij. V prihodnjih dveh letih jih čakata še dve obsežni investiciji, usmerjeni v sanacijo vodotokov in popoplavno obnovo poti, kar bo dolgoročno močno povečalo odpornost tega naravnega in kulturnega spomenika.
Pomlad prihaja vse hitreje
Ker pa se narava nenehno spreminja, se v arboretumu tem spremembam aktivno prilagajajo. Pomočnica direktorja za program Mateja Račevski je pojasnila, da zaradi podnebnih sprememb pomlad v zadnjih letih prihaja vse hitreje. Letos se je cvetenje številnih rastlin začelo celo dva tedna prej kot običajno. Da bi obiskovalci lahko čim dlje uživali v najbolj prepoznavni podobi parka, so strokovnjaki skrbno načrtovali podaljšanje sezone cvetenja tulipanov. Jeseni so tako posadili približno štiristo različnih sort, ki so jih strateško razporedili na različne mikrolokacije. Del so jih posadili v senco dreves in ob hladnejše vodne površine, da bi upočasnili njihovo rast, nekaj čebulic pa so za cvetenje v času prvomajskih praznikov celo shranili na hladno.
Obiskovalci se bodo tako letos lahko sprehodili po slikoviti, kar dva kilometra dolgi tulipanski poti, kjer se pisani cvetovi prepletajo z narcisami ob osupljivem ozadju zasneženih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Ob tem je Mateja Račevski poudarila pomen ohranjanja biodiverzitete. »Arboretum Volčji Potok ni le prostor rastlin in doživetij, ampak je živ ekosistem, v katerem se prepleta rastlinski in živalski svet.« V parku namreč v zadnjem času opažajo več vrst ptic kot pred petindvajsetimi leti, postavili so nove gnezdilnice in obiskovalcem omogočili celo spletni prenos življenja ptic v gnezdu v živo. Opažajo tudi prisotnost kačjih pastirjev in dvoživk, kar potrjuje kakovost obvodnih in vodnih habitatov. Njihov glavni cilj je, da park ostane varen prostor doživljanja narave in učenja, obiskovalcem pa ob tem toplo svetujejo, naj z obiskom ne odlašajo in naj si čim prej ogledajo to neverjetno spomladansko razstavo.
Celovito doživetje
Doživljanje arboretuma danes ni več zgolj miren sprehod med cvetjem, temveč je postalo celovito doživetje za vse čute in vse generacije. Pomočnica direktorja za splošne zadeve Melita Miš Strgar je z navdušenjem predstavila izjemno bogat program za letošnje leto, ki vključuje več kot dvesto različnih dogodkov, razstav in delavnic. »Želimo si, da ljudje dejansko doživljajo arboretum s tem, da vidijo lepe stvari, da v njem uživajo in se sprostijo,« je strnila bistvo njihovega truda. Glavno mesto seveda še vedno ohranjajo cvetlične razstave, ki pa jih odlično dopolnjujejo kulinarična doživetja. Obiskovalci bodo tako lahko uživali v dnevu čokolade in kave, si privoščili večerjo z razgledom ali pa nepozabno kosilo med vrtnicami.
Skrbijo tudi za najmlajše obiskovalce, ki se lahko podajo na vznemirljivo iskanje skritih dinozavrovih zakladov ali pa z iskricami v očeh opazujejo tropske metulje, ki letajo okoli njih v rastlinjaku. Za mlade in študente pripravljajo romantične kotičke in večerne sprehode ob lučkah, medtem ko upokojenci radi zahajajo v park na vsakodnevna druženja in opazijo prav vsako spremembo na skrbno urejenih gredicah. Vse te aktivnosti, vključno z gozdno terapijo, Kneippovimi točkami, poletnimi koncerti in decembrskimi glasbenimi večeri ter filmskimi in lutkovnimi predstavami, ustvarjajo živahen prostor, kamor se ljudje z veseljem vračajo vse dni v letu.
Pravi cvetlični orkester
Prav posebno in povsem inovativno doživetje pa v letošnji sezoni prinaša stik neokrnjene narave in sodobne novomedijske umetnosti. Miha Kačič je namreč predstavil edinstven avdiovizualni projekt, pri katerem sodeluje z umetnikom Miho Godcem. Skupaj bosta v parku postavila instalacijo, ki temelji na tehnologiji biosonifikacije, prek katere bodo obiskovalci lahko dobesedno prisluhnili skritim procesom v rastlinah. Glavna zvezda te instalacije bo avtohtona črna jelša, na katero bodo pritrjeni posebni senzorji. Ti bodo zaznavali odzive drevesa na dotik, objem ali bližino ljudi, njegove notranje elektrokemične procese pa bodo pretvarjali v zvok in zanimive vizualne učinke. Vrhunec tega prepleta tehnologije in narave se bo zgodil 23. maja, ko bo v parku nastopil pravi »cvetlični orkester«.
Šlo bo za enkraten glasbeni performans, kjer bodo povezane rastline v realnem času same ustvarjale zvočne signale in tako pred obiskovalci odigrale povsem naravno simfonijo. O tem, da to ni le abstraktna znanstvenofantastična ideja, so se zbrani predstavniki medijev lahko prepričali že ob zaključku novinarske konference, ko so se sprehodili do cvetličnega labirinta in na lastna ušesa zaslišali, kakšne neverjetne, melodične zvoke s pomočjo sintetizatorjev in majhnih elektrod ustvarjajo na videz povsem tihi spomladanski tulipani. Ta drzni projekt ponuja povsem novo dimenzijo narave – doživljanje, pri katerem drevesa in rože ne le nemo opazujemo in vonjamo, temveč jih lahko končno tudi slišimo, začutimo in z njimi na svojstven, intimen način komuniciramo iz dneva v dan.
