Poklic, ki se ga številni spomnijo le še iz res starih filmov, je človeška budilka. Preden so si ljudje lahko privoščili mehanske budilke, so najemali prebujevalce. Ti so z dolgimi palicami trkali po oknih v zgornjih nadstropjih, da so delavci pravočasno vstali za svojo izmeno. Ponekod so prebujevalce najemala kar celotna mesta.
Z razvojem tehnologij je svoj pomen izgubil tudi poklic nastavljalec keglov. Na kegljiščih so namreč delali mladi fantje, ki so po vsakem metu ročno pobirali keglje, jih zlagali v trikotnik in vračali krogle igralcem. Danes to počnejo zapleteni robotski sistemi. Še ne tako davno, pred izumom sodobnih hladilnikov, so močni možje pozimi na zamrznjenih jezerih žagali ogromne bloke ledu. Te so nato v izoliranih vozovih prevažali v mesta za hlajenje hrane. Njihov poklic, rezalec ledu, je bil eden bolj cenjenih.
Številne je nadomestil računalnik
V ozadju bleščečih mestnih ulic je potekal boj za preživetje in čistočo. Lovci na podgane so se v kanalizacijah borili proti kugi, medtem ko so se majhni dečki, čistilci dimnikov, prebijali skozi ozke in zadušljive jaške. Tudi v kuhinjah bogatašev je bilo delo videti precej drugače kot danes, tam so psi za peko v posebnih kolesih tekli, da so poganjali ražnje. Še bolj nenavadno je bilo v naravi, kjer so zbiratelji pijavk z lastnimi nogami privabljali bitja za takratne medicinske potrebe, medtem ko so vozniki hlodov na deročih rekah plesali med debli, da bi les varno spravili do žag.
Preden so se pojavili pravi računalniki, so številna računalniška dela opravljali ljudje. To so bile večinoma ženske, ki so hodile po hišah in pomagale takratnim veleposestnikom kar s svinčnikom v roki izvajati kompleksne matematične operacije. Komunikacija je bila v rokah telefonskih operaterjev, ki so ročno preklapljali kable, in raznašalcev telegrafov, ki so s hitrimi kolesi premagovali razdalje med ljudmi. V tiskarnah so linotipisti iz vročega svinca ulivali besede, medtem ko so v tovarnah cigar lektorji delavcem brali literaturo, da bi pregnali monotonost ročnega dela.
Še tik pred moderno dobo, ko so se pojavili prvi radarji, so vojaki opravljali poklic poslušalcev letal. Z ogromnimi napravami so lovili zvoke na nebu in poskušali določiti, kje letijo letala in kako blizu so.