To nas je začenjalo vedno bolj motiti, obenem pa zanimati, kaj za vraga se tako zabavnega dogaja na tem družbenem omrežju.
Potem je nekega dne razkazala nekatere privlačne profile slovenskih instagramarjev, razložila, kako je mogoče v tujini z eno fotografijo svojega kužka zaslužiti tudi 10.000 dolarjev in več, kakšna mora biti fotografija, da dobi največ všečkov, da je bolje, če je dekle oblečeno v pajkice, da ti lahko oglaševalci pošljejo kakšen kos oblačila, in še veliko zanimivega.
Tako sem začela, recimo temu tako, v raziskovalne namene tega članka slediti različnim ljudem na instagramu. Postala sem to, čemur Angleži rečejo stalker, mi pa zalezovalec, a vse skupaj je postajalo vedno bolj zastrašujoče. Zakaj? Kar naenkrat sem dobila vpogled v življenje ljudi, ki jih sploh ne poznam. Fotografije so mi razkrivale, kje je kdo neki trenutek, katere blagovne znamke so mu ljube, kateri šport, kaj rad pije in je, kakšnega psa ima, kdo so njegovi prijatelji, družina, otroci, kam rad potuje, na kateri predstavi je bil, kakšne so njegove želje, vrednote in tako naprej. To je zastrašujoče, ker ni šlo za znane osebe, ampak za povsem običajne ljudi, ki svoje zasebno življenje brez vsakršnih zadržkov, vsaj tako se zdi, delijo z nami vsemi.
Najslabše družbeno omrežje
Po podatkih iz januarja letos uporablja instagram 800 milijonov ljudi po vsem svetu, v Sloveniji ga je marca lani 280.000. Dnevno je na njem aktivnih 500 milijonov ljudi, ki razdelijo po 4,2 milijarde všečkov in naloži 95 milijonov fotografij na dan. Instagram je družbeno omrežje, ki je v domeni nežnejšega spola, po svetu ima 68 odstotkov uporabnic, v Sloveniji je razmerje ženske : moški 54 : 46. Najbolj priljubljen je med mladimi, starimi od 18 do 29 let (59 odstotkov), s 33 odstotki sledi bolj zrela generacija (od 30 do 49 let). Tudi podatki za Slovenijo kažejo podobno, instagram je družbeno omrežje mladih.
»Instagram je zaradi svoje preprostosti zelo popularen, saj ne zahteva poglobljenega znanja, debat, sposobnosti dobrega pisanja kot blogi, nima nekih tehničnih zahtev. A raziskave kažejo, da je med družbenimi omrežji to najslabše družbeno omrežje za duševno zdravje mladih, saj gledajo mladi na stvari brez (ali le z malo) distance. Pri odraslih to ni toliko problematično,« pove Tamara Langus, svetovalka za spletni marketing in strokovnjakinja za družbena omrežja.
Britanski organizaciji Royal Society for Public Health in Young Health Movement sta naredili raziskavo, v kateri je sodelovalo skoraj 1500 mladih. Njen cilj je bil raziskati pozitivne in negativne vplive najbolj priljubljenih družbenih omrežij, youtuba, facebooka, instagrama, twitterja in snapchata, na duševno zdravje mladih. Študija je pokazala, da je najslabše družbeno omrežje instagram, najbolje pa se je odrezal youtube. Katere so torej negativne plati instagrama? Slab in nemiren spanec uporabnikov, povečan občutek, da stalno nekaj zamujajo in morajo biti nenehno dosegljivi, polovica mladih je ocenila, da jim instagram izzove občutke strahu in nervoze. Spremenilo se je njihovo zaznavanje lastnega telesa, kar 70 odstotkov jih je nezadovoljnih v lastnem telesu, čemur so predvsem izpostavljena mlada dekleta, ki se »morajo« nenehno primerjati z nerealno, s fotomontažo in instagramovimi filtri obdelano različico realnosti, pravi Matt Keracher, avtor študije.
Do podobnih rezultatov o vplivu instagrama na dojemanje lastnega telesa je prišla tudi nemška strokovnjakinja za medije in komunikacije Carolin Krämer. Med 901 udeležencem njene študije je bilo 95 odstotkov žensk, ki so se med spremljanjem fitnes vsebin na instagramu zavedno ali nezavedno primerjale s slikami fitneških blogark. To je izzvalo nanje pritisk, da morajo težiti k takemu telesu in življenjskemu stilu. Čim pogosteje sledimo tem vsebinam na instagramu, tem močneje deluje ta učinek, pravi Krämerjeva, na udeleženke z visokim občutkom lastne vrednosti pa so imele tovrstne vsebine malo ali nič učinka.
Prostor, kjer je vse popolno
Instagram je problematičen, ker je na njem vse popolno. »To je predvsem vizualni medij, ki se uporablja za objavljanje sanjskih fotografij. Ta sanjskost pa spodbuja željo, da bi bili tudi mi tam, da bi bili enako videti, da bi imeli enako obleko… Sanjskost je zanimiva oglaševalcem, saj želje spodbujajo tudi potrošnjo,« pojasnjuje Langusova.
Za oglaševalce so seveda najzanimivejši tako imenovani vplivniki, to so lahko zvezdniki ali povsem običajni ljudje, ki imajo dovolj veliko število sledilcev na nekem področju. Že sama beseda vplivnik pomeni, da s svojimi vsebinami objav, naj gre za življenjski slog, modo, dogodivščine, potovanja in podobno, vplivajo na druge, ki jih posnemajo. Na eni strani imamo torej tiste, ki dajejo in določajo ton, na drugi strani pa oboževalce in sledilce, ki si na telefon nalagajo nakupovalne aplikacije, saj želijo imeti prav tako jakno, kot jo nosi njihov vzornik z instagrama.
»Če želite biti vplivnež, potrebujete ogromno časa za urejanje svojega profila. Taki ljudje delajo ogromno zase, za svoje fotografije, hitro se odzivajo, sledijo drugim, jim odgovarjajo. Gre za zelo nevsebinske komentarje, a odzvati se moraš, če želiš pridobiti veliko sledilcev, saj moraš pokazati skrb in naklonjenost do njih. Kim Kardashian (ameriška zvezdnica resničnostnih šovov, ki z eno objavo na instagramu zasluži tudi pol milijona dolarjev, op. p.) ali nekemu drugemu zvezdniku tega ni treba početi, ker so že uveljavljeni zaradi velike pozornosti v drugih medijih. Pa vendar tudi zvezdniki z vsakim takim profilom na družbenih omrežjih ohranjajo svojo javno podobo in si povišujejo vrednost. Tina Maze na primer je imela v času kariere pomembno vlogo v športu, v medijih in veliko vrednost za sponzorje. Njeni kanali, kot so instagram, facebook, twitter, kjer ima ogromno sledilcev, še povišujejo njeno vrednost. Če bo po smučarski karieri nadaljevala prisotnost na družbenih omrežjih, bo lahko še vedno zanimiva za oglaševalce. Če se bo umaknila iz javnega življenja, pa tudi podjetjem ne bo zanimiva. Neki slehernik na instagramu v nasprotju s pravimi zvezdniki potrebuje najprej ogromno časa, da pridobi pozornost svojega občinstva, ko pa je enkrat zadostno število doseženo, potrebuje pomoč. Za veliko ameriškimi in britanskimi najstniškimi vplivneži stojijo cele družine, ker vidijo v tem posel. Vendar pa sleherniki, ko niso več zanimivi za oglaševalce, izginejo, medtem ko zvezdniki, ki so v življenju nekaj naredili, lažje obstanejo,« razlaga Langusova.
Ko postane vse enako in podobno
Filozofija instagrama je preprosta, v osnovi gre za samopotrditev in potrditev našega življenjskega sloga. »Lahko se norčujemo iz tega, smejimo, lahko se nam zdi noro, a dejstvo je, da to povzroča zasvojenost. Tudi nabiranje všečkov je povsem psihološki moment, saj se nenehno vračaš in gledaš, koliko si jih že nabral. Gre za potrditev in res, tudi za dvigovanje samozavesti, toda slabo je, da ti zadovoljstvo sproža nekaj šele, ko si to objavil in so ti to drugi všečkali, ne pa vsa izkušnja, ki si jo doživel,« pravi Tamara Langus.
Če si kot sledilec ali zalezovalec vzamete nekaj časa ter z zadostno mero kritičnosti in zadržanosti pogledate vse tiste lepe oziroma, kot pravi Langusova, sanjske fotografije, brž opazite, da jih postane na neki točki vsaj večina zelo podobnih med seboj, tudi vsebine objav in obnašanje ljudi, da je le še malo izvirnosti in nečesa navdušujočega, vse pa postaja kopija originalov, ki so se izgubili v množici. »Takšna družba smo, vsak želi biti poseben, unikatna snežinka, v resnici pa je vse zelo podobno,« reče Tamara Langus. »Seveda instagram ni resničen. Ali se sledilci tega zavedajo, ne vem. Morda na zavestni ravni še, a na nezavedni jih to vseeno privlači. Gledajo, kako ljudje bolj uživajo kot oni, in sanjarijo. Ljudje potrebujemo sanjarjenje, a problem je, če te to tako prevzame, da ne ločiš več, kaj je realnost in kaj ni. Takrat dobiš občutek, da tebi nekaj manjka, ker ne živiš tako popolnega življenja kot drugi, a obenem vidiš le to, kar je na instagramu.«
