Po jedrski nesreči v Fukušimi, ki je sledila potresu marca 2011, so oblasti evakuirale obsežno območje okoli elektrarne. Izpraznjeno območje je ustvarilo prostor za nenavaden biološki pojav: parjenje med divjimi in domačimi prašiči.
Kot navajajo znanstveniki v študiji, ki je bila nedavno objavljena v zborniku Journal of Forest Research, se je v nekaj letih genetika obeh vrst tesno prepletla, kar je na nepričakovane načine vplivalo na njun evolucijski razvoj.
Eksplozija populacije
Raziskovalci so v obdobju med letoma 2015 in 2018 analizirali mitohondrijski DNK 191 divjih in desetih domačih prašičev iz te regije. Ker se ta del genskega zapisa prenaša po materini strani, so lahko natančno sledili izvoru križancev.
Ugotovili so, kaj je vzrok za hitro rast številnosti populacije te hibridne živalske vrste. Domači prašiči se razmnožujejo vse leto, medtem ko se divji prašiči običajno le enkrat letno. Sposobnost hitre reprodukcije se je prek materinske linije prenesla na mešance, kar je vodilo v eksplozijo populacije.
Populacija divjih prašičev »pogoltnila« domače
Kljub začetnemu populacijskemu bumu so znanstveniki opazili, da so se geni domačih prašičev z novimi generacijami začeli redčiti. Zaradi nenehnega povratnega križanja z divjimi prašiči je populacija divjih prašičev sčasoma genetsko »pogoltnila« sledi domačih prednikov.
Profesor Šingo Kaneko z univerze v Fukušimi je poudaril, da je bil ta proces v Fukušimi poseben zato, ker je šlo za enkraten dogodek brez kasnejših novih vnosov domačih prašičev v naravo.
