Matej Periš je po polnoči na novega leta dan v kratki majici izginil v megleno in mrzlo beograjsko noč, od takrat pa nihče ne ve, kje je in kako je končal. Na posnetkih z nadzornih kamer ga je videti, kako teče po beograjski ulicah, na enem od njih pa tudi sestopa do brega reke, v katero se je domnevno podal plavat. Voda ni imela več kot štiri stopinje Celzija.
Nezarotniške teorije pretežno naklepajo o tem, da je s svojimi prijatelji na silvestrovo zaužil amfetamine, čeprav to vsi zanikajo. A njegovo vedenje navaja prav na to, da je šlo za mešanje alkohola s substancami, kakršne so svojim vojakom med drugo svetovno vojno dajali tako Nemci kot zavezniki, zato da so bili v bojih dlje časa budni, bolj napadalni in hrabri. Amefetamini zvišajo telesno temperaturo, ob dodatku alkohola ali, še huje, mešanju z različnimi alkoholnimi pijačami pa v glavi konzumenta hitro pride do paranoičnih stanj. Kot športnik (bil je vaterpolist) je šel rešitev poiskat v gibanje, meneč, da bo s tekom (ali celo plavanjem) prišel k sebi oziroma se znebil omamljenosti.
Neumnež sem, le kaj sem napravil!?
Primer nesrečnega Splitčana daje tudi uvid v to, kako hitro ljudje začnejo teoretizirati o scenarijih, ki so drugačni od najbolj verjetnega, ta pa je, da je nesrečnik utonil. Eden od vzrokov za teorije, da je mladenič še živ, je bil, da je njegov račun na instagramu še vedno deloval oziroma se je na njem menjalo število uporabnikov, čeprav je bil on sam pogrešan. Da podobno, kot se je dogajalo v primeru slavnih osebnosti, na primer Jima Morrisona, ki ga je po smrti vsako leto nekdo nekje videl živega, Periš še vedno živi, da se je umaknil v anonimnost in da od tam sodeluje na spletu.
A ljudem je pač lastno, da iščemo možen scenarij, ki se dogaja v ozadju. Osnove za tovrstne špekulacije ponuja tudi nedavni primer iz ruske umetniške galerije v Jekaterinburgu, poimenovane po Borisu Jelcinu. Kot ste morda seznanjeni, je v minulih dneh tamkajšnji varnostnik na sliko z imenom Tri figure, ki je bila v Jekaterinburg pravzaprav posojena iz moskovske galerije Tretjakov, na figure brez obrazov s kemičnim svinčnikom narisal oči. Triinšestdesetletni vojni veteran je potem izjavil: »Neumnež sem, le kaj sem napravil!?« Zaradi poteze mu grozi vsega tri mesece zapora.
Avtorica ni bila naročnica
A tudi v tem primeru je zakrožilo zarotniško teoretiziranje, da naj bi varnostniku nekdo plačal, ker je s tem svetovno javnost opozoril na sliko oziroma ji dvignil ceno. Kar ne deluje povsem brez smisla. Izdelki s specifičnimi napakami utegnejo biti pri zbiralcih v resnici cenjeni. Po nekaterih ocenah naj bi bila slika vredna okoli milijon evrov oziroma za približno toliko je bila zavarovana. Vendar pa Ana Aleksandrovna Leporska, avtorica slike, zagotovo ni bila naročnica vandalizma, kajti ruska avantgardistka, ki je sliko narisala v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je svet zapustila leta 1982. Prav tako argumentov za tak scenarij ne daje odločitev galeristov, ki so se odločili sliko obnoviti oziroma vrniti v prvotno stanje, kar po njihovem zatrjevanju ne bo večji problem.
