Vrnitve so namreč eno, velike vrnitve pa drugo. Po 27 letih se na male zaslone na primer vrača David Lynch s svojim Twin Peaksom, že naslednji teden prihaja novo, šesto nadaljevanje Osmega potnika v režiji Ridleyja Scotta, čas pa bo tudi za peti film iz franšize Pirati s Karibov. Tiste franšize, ki je popularizirala piratske motive in jih s ponudbo raznoraznega trgovskega blaga na temo piratstva spravila v mainstream, rockerje, motoriste in druge »nekonformiste« pa v zmrdovanje in jezo. Mrtvaška glava s prekrižanima mečema, ki je v 60. in 70. letih srepo strmela z jaken motoristov in nato v 80. prešla v modo še vedno dovolj zaresno neuklonljivih in marginalnih heavymetalcev, ki so svoji odrski opremi dodajali verižice, uhane in šale, je, ko jo je v roke dobil Disney, postala igrača za otroke. Usnjene jakne so zamenjali figurice, nakit, obutev, prigrizki in celo pohištvo, majice z mrtvaško glavo pa so začeli nositi prvošolčki. Ko se je mrtvaška glava pojavila še na Hello Kitty, je bilo jasno, da so pirati dokončno izgubili svoj primarni status. Bolj otročje od Hello Kitty in bolj mainstreamovsko od Disneyja pač ne gre.
Nenadoma so rockerji v pomenu rockerstva glavnega pirata Piratov s Karibov Jacka Sparrowa, pri igranju katerega se je Johnny Depp opiral na kitarista skupine Rolling Stones Keitha Richardsa, želeli postati vsi. Malo zli, malo zabavni, malo zmešani in malo neprilagojeni. Nekako tako denimo kot Bart Simpson iz Simpsonovih, ki ga je revija Time razglasila za eno najvplivnejših osebnosti minulega stoletja. Animirana serija, ki je minuli mesec dosegla že 30 let življenja, je samo še eno potrdilo tega, da se navihani uporniki, ki počnejo slabe stvari, a kljub vsemu niso čisto slabi, dobro prodajajo. In Pirati pri tem niso izjema.
Pirati so Johnny Depp
Pirati s Karibov so po več desetletjih piratskega mrka in nekaj neuspešnih poskusih oživljanja piratske motivike na velikih platnih dokazali, da piratstvo lahko zanima tudi nove generacije, vendar nič od tega, kar jim je sledilo, ni doseglo takšnega uspeha kot Disneyjev projekt. Franšiza, ki je nastala po eni od tematskih atrakcij v Disneyjevem zabaviščnem parku, nemalo pa tudi po videoigri Monkey Island, ki smo jo, če smo bili pustolovsko in ugankarsko razpoloženi, v 90. letih igrali na osebnih računalnikih, je s štirimi filmi v zadnjih štirinajstih letih zaslužila že slabe štiri milijarde dolarjev. Pričakovanja zato niso majhna, niti ko gre za peti del s podnaslovom Salazarjevo maščevanje, na katerega je bilo treba čakati kar šest let. Zakaj je Disney potreboval toliko časa, da se je končno odločil za nadaljevanje, ni težko razumeti. Vedno višji honorar Johnnyja Deppa in finančni debakel, ki sta ga s svojim vesternom Osamljeni jezdec Disneyju pred štirimi leti povzročila Depp in Gore Verbinski, ki je režiral prva tri nadaljevanja Piratov s Karibov, nista puščala sladkega priokusa, piratomanija, ki sta jo povzročila v začetku novega tisočletja, pa se je počasi polegala.
Rob Marshall (Chicago, Spomini gejše), ki je prevzel režijo četrtega nadaljevanja, je franšizo, ki je z Verbinskim sklenila trilogijo, nadaljeval v svojem slogu in kot samostojno enoto, s tem pa omogočil, da se s svojim pogledom izkažejo tudi režiserji, ki bodo prišli za njim. Salazarjevo maščevanje sta režirala norveška režiserja Joachim Rønning in Espen Sandberg, ki se na snemanje na morju spoznata, saj sta skupaj posnela pustolovsko dramo Kon-tiki o podvigu norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla, ki je na splavu prečkal Pacifik, nov pa je tudi scenarist Jeff Nathanson. A glavno je, da ostaja Johnny Depp. Ker je dejstvo, da Piratov nikoli nismo gledali zaradi zgodbe, ampak zaradi posebnih učinkov in igralcev, sploh pa Deppa, brez katerega, pa naj bo še tako precenjen in preplačan igralec, ni niti piratov.
Depp, ki mu je vloga Jacka Sparrowa doslej prinesla že več kot 250 milijonov dolarjev, se te dni sicer bolj kot s promocijo filma ukvarja s tem, kam je izpuhtel njegov denar. On pravi, da mu ga je ukradlo podjetje, ki je upravljalo njegovo premoženje, to pa, da je potonil z ločitvijo od igralke Amber Heard, predvsem pa z njegovim kompulzivnim zapravljanjem za nepremičnine (ima jih 14, vključno z gradom v južni Franciji in verigo otokov na Bahamih), luksuzne avtomobile (45), zasebno letalo, jahto, kitare (70), vino, likovne umetnine, drag nakit in 40 zaposlenih, nekaj milijonov pa je šlo tudi za ekscese, kot je izstrelitev upepeljenega prijatelja, pisatelja Hunterja S. Thompsona, iz topa. Producent Piratov s Karibov Jerry Bruckheimer takšnih težav nima. S franšizo je morda zaslužil toliko, da bi milijone težko izgubil, tudi če bi živel tako kot Depp, vsekakor pa dovolj, da bi si lahko kupil floto ladij in še kak otok. In to brez finančne injekcije drugih filmov, ki jih je produciral, pa naj gre za Armageddon, Pearl Harbor, Flashdance, Top Gun, Con Air, Dneve grmenja, Sestreljenega črnega jastreba in tako naprej vse do Veronice Guerin.
Skupni zaslužek 43 Bruckheimerjevih filmskih produkcij je 7,8 milijarde dolarjev, kako pomembni so zanj Pirati s Karibov, pa kažejo naslednje številke. Prva štiri nadaljevanja, Prekletstvo črnega bisera (2003), Mrtvečeva skrinja (2006), Na robu sveta (2007), Z neznanimi tokovi (2011), so prinesla skupno 3,7 milijarde dolarjev kinematografskega zaslužka. Še najmanj, 654 milijonov dolarjev, je zaslužil prvi del, ki je bil posnet za 140 milijonov dolarjev, že drugo nadaljevanje, ki je stalo 225 milijonov, pa je za 66 milijonov prebilo mejo milijarde dolarjev. Tretjemu je ob 300 milijonov dolarjev vrednem proračunu do milijarde zmanjkalo dobrih 35 milijonov, četrti, posnet za 378 milijonov, ki ga uvrščajo na prvo mesto najdražjih filmov vseh časov, pa je spet šel čez njo. Z 1,045 milijarde dolarjev zaslužka je kljub neznanim tokovom, v katere se je Disney spustil z režiserjem Robom Marshallom, ki je zamenjal Verbinskega, in ob manku dveh rednih članov igralske zasedbe Keire Knightley in Orlanda Blooma postal drugi film iz franšize, ki mu je uspelo preseči milijardo dolarjev, Pirati s Karibov pa tako prva franšiza, v kateri sta več kot milijardo zaslužila kar dva filma.
Takšni in drugačni pirati
Zdaj pa si predstavljajte, da bi se piratom zgodilo piratstvo. Oziroma da bi se Salazarjevemu maščevanju zgodilo to, kar se je pred kratkim zgodilo Netflixu s hekersko krajo celotne nove sezone serije Oranžna je nova črna. Nič dobrega. Film, ki je stal 320 milijonov dolarjev, najmanj nekaj deset pa jih je treba dodati še za promocijo, bi v kinematografih zagotovo zaslužil manj kot sicer. Koliko manj, pa je težko oceniti. Piratiziranje večjih filmov se tik pred njihovo kinematografsko premiero sicer dogaja redko, če se, pa je največkrat rezultat hekerske kraje ali objave ogledne kopije na spletu, medtem ko so kraje, ki so delo kakega piratsko razpoloženega zaposlenega v filmski industriji, ki ima dostop do filmske kopije, redkejše.
Ogledne kopije na splet ponavadi pricurljajo v sezoni podeljevanja nagrad, torej med decembrom in februarjem, ko filme pred podelitvami oskarjev in drugih filmskih nagrad ocenjujejo člani Akademije in filmski kritiki, hekerski napad pa se, kot dokazuje tudi zadnji, Netflixov primer, lahko zgodi kadarkoli. Zaradi oglednih kopij so bili nekaj dni ali celo tednov pred premiero med drugim spiratizirani Ameriški gangster Ridleyja Scotta, Povratnik Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Super 8 J. J. Abramsa pa tudi 00:30 – Tajna operacija Kathryn Bigelow in Django brez okovov Quentina Tarantina, med hekerskimi krajami pa se je ena odmevnejših zgodila nekaj dni pred koncem leta 2015. Piratska skupina Hive-CM8 je ukradla in pred premiero v kinih na spletu objavila celo skupino oskarjevskih favoritov, od Tarantinovih Osovraženih osem in Joy Davida O. Russella do Creeda: Rojstvo legende Ryana Cooglerja in Straight Outta Compton F. Garyja Graya. Takrat je bil čustveno najbolj prizadet Tarantino, ki je film snemal v kinematografsko najimpresivnejšem, 70-milimetrskem formatu, finančno pa je eno največjih škod nekaj let pred njim utrpela Kathryn Bigelow z Bombno misijo. Film, ki je med drugim dobil oskarja za najboljši film, režijo in izvirni scenarij, je namreč na piratske spletne strani prišel kar pet mesecev pred premiero v ZDA in postal eden najbolj piratiziranih filmov leta 2010, v kinu pa je zaslužil le 48 milijonov dolarjev. Za zdaj kaže, da Pirati s Karibov ne bodo imeli smole s spletnimi pirati, Johnny Depp pa je danes, če sledimo njegovim življenjskim dramam, morda še večji rocker, kot je bil pred 15 leti, ko se je njegova piratska pustolovščina začela.
