Rezultati testa so bili objavljeni v septembrski številki revije Stiftung Warentest, so poročali pri N1 BiH. Namazi so bili kupljeni januarja in februarja 2026, v test pa so bili vključeni namazi znanih blagovnih znamk, trgovskih blagovnih znamk, ekološki in veganski namazi ter ena krema z zmanjšano vsebnostjo sladkorja. Od 18 namazov ​​jih je dvanajst prejelo oceno »dobro«.

Zakaj Nutella ni zmagala

Nutella je preizkuševalce navdušila s svojim okusom, a je točke izgubila zaradi svoje hranilne vrednosti. Po podatkih Stiftung Warentest vsebuje 57 odstotkov sladkorja, kar je največ od vseh testiranih namazov, vsebnost lešnikov pa je 13 odstotkov, kar je enako kot pri precej cenejšem namazu Nusskati diskontne verige Aldi (v Sloveniji Hofer).

Noben sladki namaz ni zdrav

V kategoriji prehranske kakovosti noben izdelek ni prejel ocene, boljše od »zadovoljive«, mnogi pa so prejeli le oceno »zadostno«. Stiftung Warentest priporoča zmerno uživanje tovrstnih izdelkov, saj so klasični lešnikovi namazi v veliki meri sestavljeni iz sladkorja in maščob.

Test ZPS: dva namaza vsebovala potencialno škodljive snovi

Pred leti so podoben test izvedli tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). V test so vključili devet kremnih namazov z lešniki in kakavom, ki so na voljo slovenskim potrošnikom. V ZPS so takrat navajali, da so se prav si namazi na testu odrezali dobro, nekateri celo zelo dobro. Kjub temu pa so v laboratoriju odkrili nekaj nepravilnosti. Pri enem vzorcu se je na primer že začela oksidacija, dva pa sta vsebovala potencialno škodljive snovi, in sicer aflatoksine. 

V okviru testa so pri ZPS preverili tudi razlike med tremi vzorci Nutelle – iz Poljske, Italije in Nemčije. Test v akreditiranem laboratoriju z akreditiranimi senzoričnimi preizkuševalci je pokazal, da razlike so, a le malenkostne.

Priporočamo