Kot kaže, mu poklic pri njegovih 63 še ni povzročil dosti sivih las. Morda na njegovo mladostno držo vplivajo pogosti »sprehodi« v naravi.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v sestavi pristojnega ministrstva. Gozdarski inšpektor, za celo Slovenijo jih je 17, mora slediti mnogim predpisom, v prvi vrsti zakonu o gozdovih, zakonu o ohranjanju narave in mnogim evropskim uredbam.

Ste se z medvedom že srečali?

»Ne še. Videl pa sem sledi. Pokrivam teren, kjer se medved ne zadržuje, to je vzhodno od Ljubljane do Trojan, Hrastnika, Litije…«

Kaj menite o predvidenem odstrelu 175 kosmatincev?

»Število rjavih medvedov se je zelo povečalo. Širijo se številčno in prostorsko. Če jih je res že 1000, je to problematično za ljudi, ki živijo na območju medveda, in za njihovo imetje. Sredi Ljubljane je drugačen pogled na luštkane medvedke. Ko pa ga vidiš na 50 metrov in ni za ograjo živalskega vrta, so občutki verjetno drugačni.«

Katere so najpogostejše kršitve, ki jih obravnavate?

»Večinoma gre za sečnjo brez predhodno pridobljene odločbe, neizvedbo sanitarnih sečenj, kar pomeni, da smreke, ki jih je napadel lubadar, kljub z odločbo v določenem roku niso posekane. Nadzorujemo tudi, ali so izvajalci del v gozdovih ustrezno izobraženi in opremljeni.«

Tečaj bi bil dobrodošel

Kdo bi potarnal, da v tej državi še v gozdu nisi varen pred inšpektorjem. Kako poteka postopek?

»Zavod za gozdove lastniku gozda izda odločbo, da mora do določenega roka posekati toliko in toliko 'lubadark'. Pred rokom inšpektorji lastnika še enkrat pozovemo, da opravi svojo dolžnost. Večina se jih na to opozorilo odzove, v nasprotnem primeru sledi globa.«

Kdo opravlja sečnjo in spravilo lesa?

»V svojem gozdu lahko kmetje sečnjo opravljajo sami brez dodatnega izobraževanja. Kdor pa dela v gozdu, ki ni njegov, torej profesionalno, mora izpolnjevati predpisane minimalne pogoje za delo v gozdovih. Če jih ne izpolnjuje, se mu delo prepove, in če se ga ponovno dobi, se ga kaznuje s 500 evri. Ne bi bilo slabo, da bi tečaj opravili tudi kmetje, a večina jih meni, da že vse znajo, saj da so že od malih nog v gozdu. Večina smrtnih žrtev je prav med njimi, neprofesionalnimi sekači. Pametno bi bilo, da bi šli na 14-dnevni tečaj in nato pristopili k izpitu.«

Pozimi se gozdni inšpektorji držite bolj na toplem?

»Očitno ne, glede na to, da sem si prejšnji teden zlomil rebro. Gledat sem šel črno sečnjo in ko sem se spuščal po strmini, sem se oprijel za vejo, ki se je pod mojih 0,11 tone zlomila. Pozimi hodimo predvsem v nadzor sečenj brez odločbe. Vse, kar vzamem v obravnavo, si grem pogledat na teren. Ljudje si namreč vse sorte izmišljujejo: 'Ja, saj to sem samo malo počistil… Vrhovi so bili polomljeni pa sem moral nekaj narediti… To je že ata pred leti naročil, da je treba posekati…' Povem jim, da sem stanje videl, pokažem fotografije in potem pogovor steče drugače. So tudi primeri, ko rečejo, da niso vedeli, da mora biti 'odkazano', s strani gozdarja označeno za sečnjo, kar je v različnih oblikah v veljavi že od Marije Terezije.«

Nekateri si v gozdu zamislijo marsikakšno stvaritev. Pozabljajo, da je bila hiša, kjer sta živela Janko in Metka, le v pravljici.

»Velikokrat v navalu nekega navdušenja nekaj zgradijo, potem jih mine in tisto tam ostane. Imeli smo primer, ki je zaradi pritožb trajal dve leti, ko si je gospod v gozdu ob travniku, v bližini katerega je tekel krasen potoček, pod drevesi postavil žar, nadstrešek za dež in toaletni prostor.«

Ali si lastnik lahko ogradi svoj gozd in ga samo on uporablja?

»To je prepovedano, oziroma so štiri izjeme, pri katerih je ograditev dovoljena: varstvo mladih dreves pred divjadjo, ograditev vodnih zajetij, ograditev gozdov s posebnim namenom, ko gre na primer za vojaške objekte, ali v znanstvenoraziskovalne namene. Za vse to izda dovoljenje Zavod za gozdove ali pristojno ministrstvo, odvisno od razloga za ograditev. Tudi električni pastirji so v gozdu prepovedani. Izjemoma je možno dobiti dovoljenje za zelo majhne površine, ko je ob gozdu pašnik in se živini omogoči, da se umakne v senco. S tem ko je vsem dovoljen dostop v gozd, pomeni, da je dovoljena hoja. Prepovedana je vožnja z avtom, motorjem, kolesom, motornimi sanmi, tudi jahanje s konjem. Na določenih območjih je to dovoljeno, vendar morajo biti posebej označena in v soglasju z lastnikom. V Sloveniji je nekaj legalnih prog za gorsko kolesarjenje. Teh bi lahko bilo malo več, da se uporabnikom ne bi bilo treba voziti na drugi konec Slovenije.«

Je kršiteljev z vozili veliko?

»Preveč. Enkrat sva s kolegico v gozdu naletela na parkiran štirikolesnik. Medtem ko sva zapisovala registrsko tablico, je prišel voznik s košaro gob, ni jih imel več kot dva kilograma. Povedal sem mu, da je vozil na območju, kjer je vožnja prepovedana, on pa se je začel izgovarjati, da je ribiški čuvaj in da je šel nadzorovat zlivno območje potoka. Tam v bližini je res malo sem ter tja curljala voda, vendar niti toliko, da bi si ribe cel rep zmočile.«

Gobe uničijo

Kako se državljani spoznajo na pravila glede nabiranja borovnic in gob?

»Nabiralci pravila dobro poznajo. Borovnice in gobe je dovoljeno nabrati do dva kilograma na dan na osebo. Gobe je treba nabirati v trdno embalažo, torej ne v plastične vrečke. Zaradi plastike nekatere gobe lahko spremenijo organoleptične lastnosti, na primer spremenijo barvo, postanejo črne in predvsem trosi se ne osipajo na gozdna tla, kar pomeni, da se s tem zmanjša razmnoževanje. Nabiranje gob je prava zasvojenost. Kadar jih je veliko, je naval na gozdove nevzdržen. Gozdnega miru ni več, nabiralci zaidejo v zadnje kotičke gozdov. Po možnosti se do tja tudi peljejo z avtom. Takrat je terenski nadzor nujen tudi ob koncih tedna. Za nabiralce je največja težava omejitev na dva kilograma, kar pomeni polovica košare, kakršno uporabljamo za v trgovino. Ko nekdo vidi jurčka, se težko premaga, da ga ne bi pobral, čeprav jih ima že dovolj v košari. Ko jih pobaram, da so presegli dovoljeno mejo, se zvrstijo izgovori: 'Nisem vedel, da je že toliko… Danes sem prvič tukaj, obljubim, da ne bom nikoli več prišel sem… Saj jih drugi še več poberejo…' Ko vidim, da je gob preveč, jih stehtam in izdam plačilni nalog. Ta je tolikšen, da so nabrane gobe absolutno predrage. Gobe lahko zasežemo. Spomnim se, da smo to naredili pri nekom, ki jih je imel več kot 20 kilogramov, in smo jih komisijsko uničili.«

Komisija jih je uničila za mizo in poplaknila z nekaj vina?

»Ne, uničili smo surove, v gozdu.«

V gozdu ni veliko prič. Poskušajo biti udeleženci v postopku zelo prijazni z vami, vam grozijo?

»V glavnem zavzamejo napadalno držo. Še najbolj tisti, ki so nabrali preveč gob. Ne predstavljajo si, da je možno, da bi jim inšpektor plodove zasegel. Enkrat, bila je izjemna gobarska sezona, plačilne naloge sem pisal kot po tekočem traku, mislim, da je bilo leta 2016, pride nasproti tip z zvrhano košaro gob, kar pomeni, da jih je imel 4 do 5 kilogramov. Predstavim se, pokažem izkaznico, povem, da bom opravil tehtanje, in medtem ko sem snemal nahrbtnik, kjer sem imel tehtnico, je pograbil košaro in jo ucvrl po bregu navzdol. Vpil sem za njim, da nima smisla, vedoč, da je v smeri, kamor je tekel, samo brezpotje in izhod iz gozda zelo zelo daleč. Malo sem počakal in šel proti cesti ter nadaljeval delo. Njega še v naslednjih dveh urah ni bilo iz gozda. Ljudje so se sčasoma odpeljali in na koncu je ostal le en avto, katerega registrsko številko sem si zapisal. Bila je prava. V gobji sezoni, če je le mogoče, greva na teren po dva. Še posebej bi bilo zoprno, da bi morala iti inšpektorica sama.«

Gozd je primeren kraj tudi za ljubimce različnih vrst in navad.

»Pri svojem delu v gozdu naletim tudi na zelo zarošene avtomobile, tako da lahko predvidevam, koliko jih je notri in kaj počnejo. Ponavadi se ustavijo tik ob manj frekventnih gozdnih cestah, tako da nisem dolžan trkati na vrata.«

In če bi bilo vozilo globlje s poti, kako bi izpeljali postopek? »Dober dan. Inšpektor Curk. Malo bom zmotil…«

»Če bi bilo zelo proti predpisom, bi verjetno avtomobil fotografiral in počakal, da se avto umiri in pripelje nazaj na gozdno cesto, ali pa bi lastniku vozila poslal obvestilo o prekršku. Malo bi bilo nerodno le, če bi poznal enega od njiju ali pa celo oba. Zaenkrat mi takšnega postopka še ni bilo treba izpeljati.«

Priporočamo