Pred 30 leti, februarja 1996, je ekipa Nedeljskega dnevnika obiskala Moravče. Novinarja Matjaž Kranjec in Jože Okorn ter fotograf Tomaž Skale so se namenili domov k Primožu Peterki in njegovima staršema Tonetu in Ivanki. Beseda je seveda tekla o smučarskih skokih. Konec februarja 1996 je namreč eden najboljših smučarskih skakalcev v zgodovini tega športa in prvi res veliki slovenski skakalni zvezdnik dopolnil 17 let.
Naše novinarje je na obisk pognalo dejstvo, da je bil Peterka kljub mladosti v svetovnem pokalu že izredno uspešen. Dosegel je svojo prvo zmago, v Zakopanah 28. januarja je bil najboljši, mesec dni po obisku naših novinarjev je osvojil tudi skakalnico v Falunu. V tistem času je za naš časopis povedal, da je del nadarjenosti skupaj z dve leti mlajšim bratom Urošem gotovo podedoval po očetu Tonetu, bivšem nogometašu Dola in Induplatija, pa tudi razmeroma resnem skakalcu, ki je na malih lokalnih skakalnicah dosegal skoke, dolge okoli 30 metrov, njegov osebni rekord pa je bil 38 metrov. Najprej je sinova naučil alpskega smučanja, potem ju je preusmeril. Brat Uroš je bil menda celo boljši od Primoža, so izvedeli naši novinarji, hkrati pa so omenili tudi njegovo hudo poškodbo na skakalnici v Planici. Oče Tone je še ugotovil, da bi znal v prihodnosti Primož skakati celo uspešnejše kot Primož Ulaga.
In to se je uresničilo. V naslednji sezoni 1996/97 je Peterka najprej osvojil novoletno turnejo in postal najboljši skakalec svetovnega pokala, prav tako v sezoni 1997/98. Pozneje so njegovi rezultati začeli zaostajati in takšnih sezon mu ni uspelo ponoviti. S krajšimi odmori je nastopal do leta 2009.
Primož Peterka je kar 15-krat zmagal na posameznih tekmah v svetovnem pokalu, nazadnje na tekmi novoletne turneje v Garmischu 1. januarja 2003.
