Leto 1996 se je januarja dokončno odprlo, ljudstvo se je, tako kot zdaj, 30 let kasneje zbudilo iz prazničnega spanca in začelo razmišljati in brati. Nedeljski dnevnik je imel kaj ponuditi. Recimo naslovno temo z naslovom Zvezde niso nikoli nesrečne in podnaslovom Zakaj ljudje toliko verjamejo astrologom. Na strani 25 je Mirjam Galičič v prvem delu poljudnoznanstvenega feljtona med drugim pojasnila, kakšna je razlika med astrologijo in astronomijo. Astrologijo je povezala s starodavno magijo in vraževerjem, astronomijo, kakopak, z raziskovanjem vesolja in ozvezdij v njem. Avtorica se je še vprašala, kakšna je možnost, da bi imela dvanajstina človeštva enako usodo, in se nasmehnila dejstvu, da je po takratnih podatkih skoraj 40 odstotkov Američanov verjelo v napovedi horoskopov. Odgovor se je seveda skrival na naslovnici našega lista, horoskop nikoli ne napove povsem nesrečne usode. Tudi tistim, ki bodo imeli hudo nesrečo, ne.
Se je pa na strani 19 našega časopisa pred 30 leti začela huda afera. Slovenske manekenke in lepotice nasploh so se uprle. Dovolj so imele amaterskih prireditev in igric v ozadju, kot je zapisal Matjaž Kranjec. Začelo se je v Slovenskih Konjicah, ko so se na takratnem tekmovanju za najboljšo slovensko manekenko uprle Ksenija Vlah, Lea Turk in Renata Bohinc. Kasneje se jim je pridružilo še nekaj drugih lepotic. Organizatorjem so očitale, da so jim tudi grozili in da je bila kakšna zmaga tudi vnaprej dogovorjena. Da, to so bili nepredvidljivi časi. Zdaj, ko dekleta skrbijo za svojo promocijo na instagramu, je tekmovanj veliko manj, če pa so, je v žiriji kar nekdanji predsednik slovenske vlade, države in parlamenta, kar verjetno zagotavlja vsaj to, da dekletom ne grozijo, kot so jim pred 30 leti.
