Polne omare, a občutek, da nimamo ničesar obleči. To je paradoks sodobnega potrošništva, ki ga poganja hitra moda – industrija, v kateri oblačila pogosto prepotujejo tisoče kilometrov, nastajajo v anonimnih tovarnah in izgubijo svojo vrednost že po nekaj nošenjih. Medtem ko trgovine vsak teden ponujajo nove kolekcije, se vse več mladih ustvarjalcev sprašuje, ali lahko moda obstaja tudi drugače.

Med njimi je tudi Aleksandra Ivanenko, finalistka natečaja Zlata šapa 2026, v kategoriji potencialni podjetnik, ki gradi trajnostno modno znamko z drugačno filozofijo. Namesto množične proizvodnje ustvarja omejene kolekcije ženskih oblačil iz tekstilnih viškov, ki bi sicer končali med odpadki. Vsako oblačilo nosi svojo zgodbo, hkrati pa je zaradi omejene količine materiala praktično neponovljivo.

Modna oblikovalka Iva Hajdinak (levo) in ustanoviteljica blagovne znamke Aleksandra Ivanenko med razpravo o kroju.

Začetek blagovne znamke se je rodil iz zelo praktične potrebe – želje po krilu s prilagodljivim pasom. Foto: osebni arhiv

»Pri razvoju blagovne znamke Ivanenko se nisem spraševala, ali bomo trajnostni ali ne, temveč kakšne poti in načine bomo uporabili, da to dosežemo. Tako smo se z ekipo odločili uporabiti tovarniške odpadke blaga za naše kreacije in ne ustvarjati potrebe po izdelavi novega materiala,« pojasnjuje Ivanenkova.

Njena pot v svet mode ni bila povsem običajna. Po končani srednji zobotehniški šoli se je vpisala na fakulteto za dizajn, kjer je odkrila, da jo poleg estetike zanima tudi odgovorno oblikovanje in ustvarjanje okolja, v katerem lahko kreativnost raste na zdravih temeljih. »Da bi postala modna oblikovalka, je bila vedno moja skrita želja. Šele med študijem sem ugotovila, da lahko v svet mode vstopim tudi skozi druga vrata in ustvarim nekaj, kar ima širši pomen.«

Prototipiranje pasu.

Prototipiranje pasu Foto: osebni arhiv

Oblačila, ki nastajajo počasi in z razlogom

Začetek blagovne znamke se je rodil iz zelo praktične potrebe – želje po krilu s prilagodljivim pasom. Toda zamisel je hitro prerasla posamezen kos oblačila. K razvoju je povabila modno oblikovalko Ivo Hajdinjak, skupaj pa sta s pomočjo lokalnih šivilj idejo spremenili v prvi prototip. Njihova filozofija temelji na premišljenem oblikovanju, kjer dizajn sledi funkcionalnosti, navdih pa prihaja iz nepričakovanih virov. »Naš nadaljnji razvoj ne bo temeljil na sezonskih kolekcijah, temveč na premišljenih kosih. Navdih črpamo iz pripovedk, kostumografije in gledališča. Zanima nas, kako lahko elemente odrskih kostumov prevedemo v sodobna, nosljiva oblačila.«

Modna oblikovalka Iva Hajdinak (levo) in ustanoviteljica blagovne znamke Aleksandra Ivanenko med razpravo o kroju.

Filozofija znamke Ivanenko temelji na premišljenem oblikovanju, kjer dizajn sledi funkcionalnosti. Foto: osebni arhiv

Ker uporabljajo tekstilne viške, so količine blaga omejene. To pomeni, da istega modela pogosto ni mogoče izdelati znova. Toda oblikovalka tega ne vidi kot oviro. »Všeč nam je ta ideja izziva, saj za nas predstavlja raziskovanje in kreativno reševanje problemov.«

Njene kreacije so namenjene ženskam, ki modo razumejo kot del svoje identitete, ne kot sredstvo za sledenje trendom. »Naša idealna ženska je oseba, ki je šla skozi notranjo preobrazbo in si želi živeti bolj zavestno. Ceni dizajn ter išče unikatne kose, v katerih se lahko počuti svobodno, samozavestno in avtentično.«

Ste vedeli?

Po ocenah strokovnjakov je tekstilna industrija med
največjimi onesnaževalci
okolja na svetu.

Velik del oblačil danes kupimo impulzivno, številni kosi pa ostanejo v omarah skoraj nenošeni.

Popravilo, predelava ali
ponovna uporaba oblačil lahko njihovo življenjsko dobo podaljša za več let.

Vedno več mladih oblikovalcev se zato vrača k lokalni proizvodnji, kakovostnim materialom in brezčasnemu oblikovanju.

Trajnost kot način razmišljanja, ne modna muha

Aleksandra Ivanenko opozarja, da je največja težava današnje modne industrije impulzivno nakupovanje. Oblačila so postala potrošno blago, ki ga pogosto kupujemo zaradi trenutnega navdušenja. »Veliko ljudi kupi oblačila impulzivno, da poteši kratkotrajno potrebo. Oblačil se ne bi smelo obravnavati kot nekaj potratnega. Raven kakovosti in čustvene navezanosti do oblačil je v zadnjih dvajsetih letih močno upadla.«

Prav delo v operni hiši ji je pokazalo, kako dragoceno je lahko popravilo oblačila. »Odkar delam v operni hiši, je popravilo in prilagoditev oblačil zame postalo nekaj povsem običajnega. To miselnost bi si želela prenesti tudi v sodobno kulturo oblačenja.«

Poseben poudarek namenja tudi lokalni proizvodnji. Prepričana je, da Slovenija ne sme izgubiti bogatega rokodelskega znanja, zato želi sodelovati s slovenskimi šiviljami, obrtniki in tekstilnimi delavci. »Ne iščemo bližnjic za hitrejšo in cenejšo proizvodnjo v tujini. Želimo sodelovati s slovenskimi obrtniki in skozi proces graditi pristne odnose ter zdravo mrežo v tekstilni industriji.«

Modna oblikovalka Iva Hajdinak (levo) in ustanoviteljica blagovne znamke Aleksandra Ivanenko med razpravo o kroju.

Kreacije Aleksandre Ivanenko so namenjene ženskam, ki modo razumejo kot del svoje identitete. Foto: osebni arhiv

Čeprav meni, da bo hitra moda še nekaj časa ostala prevladujoča, verjame, da se odnos potrošnikov že spreminja. »Nenehno sledenje trendom človeka izčrpa, zato pride do potrebe po unikatnih kosih, ki gradijo osebni slog. Vedno več ljudi se zaveda, da je material, ki je v stiku z našo kožo, pomemben, in si želi nekaj kakovostnejšega.«

Za konec pa ima oblikovalka preprosto, a močno življenjsko sporočilo, ki presega svet mode. »Življenje je tako minljivo, da svojih sanj ne bi smeli prestavljati na jutri.« Morda prav zato njena oblačila niso le modni izdelki. So opomnik, da lahko tudi način, kako se oblačimo, postane izraz naših vrednot – spoštovanja do ljudi, narave in stvari, ki jih vsak dan nosimo na sebi. 

Pet razlogov, zakaj trajnostna moda ni le modna muha

1. Manj odpadkov, več odgovornosti
Tekstilna industrija velja za eno največjih onesnaževalk okolja. Uporaba tekstilnih viškov in podaljševanje življenjske dobe oblačil zmanjšujeta količino odpadkov in porabo novih surovin.

2. Vsak kos ima svojo zgodbo
Trajnostna oblačila pogosto nastajajo v manjših serijah ali kot unikatni izdelki. Namesto množične proizvodnje dobijo kupci oblačilo z jasno zgodbo o nastanku in ljudeh, ki so ga izdelali.

3. Kakovost pred količino
Namesto številnih poceni kosov, ki hitro izgubijo obliko ali končajo v smeteh, trajnostna moda spodbuja nakup manj oblačil, ki jih nosimo dlje časa.

4. Podpora lokalnemu znanju
Nakup pri domačih oblikovalcih in proizvajalcih pomeni
podporo slovenskim šiviljam, obrtnikom in drugim ustvarjalcem ter ohranjanje dragocenega rokodelskega znanja.

5. Moda kot izraz vrednot
Oblačila niso le modni dodatek. Z vsakim nakupom potrošniki sporočamo, kakšen odnos imamo do okolja, delovnih razmer, kakovosti in trajnostnega načina življenja.

Priporočamo