Ne samo za RTV Slovenija, ampak tudi za televizijo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Posredno je, ne da bi me imenovala, namigovala, da sem nasilnež in oseba, ki zlorablja, in da ji zadnjih šest let poskušam odvzeti otroka. Vse to je neresnica, Severina pa je, kot jo je odlično poimenovala ena od hrvaških novinark, samooklicana žrtev nasilja. Severina se poskuša vreči v isti koš s pravimi žrtvami nasilja. Obtožbe, da sem kakršen koli nasilnež ali nekdo, ki zlorablja, ostro zanikam, prav tako ji ne poskušam odvzeti otroka. Že od začetka se zavzemam za enakovredno starševstvo in se še naprej poskušam dogovoriti, da bi za otroka skrbela enakovredno in da bi, ko nekdo od naju ne more skrbeti zanj, takrat to ponudil drugemu, tako da bi za otroka skrbela tretja oseba šele takrat, ko tega ne bi mogel storiti nobeden od naju. To so zame temeljne človekove pravice, ne samo mene kot očeta, ampak v prvi vrsti otroka, ki bo vedno raje s katerim od staršev, ne pa z neko tretjo osebo. Še vedno ne razumem, zakaj Severina to zavrača in zakaj moj poskus za enakovredno skrb za otroka označuje za poskus odvzema otroka, nasilje in zlorabo.
Zakaj vas je za nasilneža in človeka, ki zlorablja, označila šele zdaj?Mislim, da je doumela, da izgublja bitko na sodišču, če jo lahko imenujem bitka. Vidim, da ji ne gre preveč dobro niti posel in da ima vrsto problemov v življenju. Če vse to seštejete, se verjetno na neki način počuti kot žrtev. Ko vam ne cvetijo rože, iščete dežurnega krivca in sem potem jaz tako imenovani nasilnež. Spet brez razloga in brez kakršnih koli konkretnih dejstev. Dobro vprašanje, zakaj šele zdaj, saj niti v enem dokumentu ali spisu ni niti trohice znakov o nasilju ali zlorabi. Verjetno zato, ker potrebuje podporo javnosti, kakršno je imela prej, da bi se počutila bolje, ker ji trenutno, kot rečeno, ne cvetijo rože.
Hrvaška javnost je bila sicer vedno bolj na vaši strani?Odkar sem se začel bojevati za enakovredno skrb za otroka, torej pol-pol, je bilo sprejetih veliko takšnih razsodb. Prej so sodišča razsojala tako le, če so se tako dogovorili starši sami. Nikoli prej sodišča niso dodeljevala otrok tako, kadar so bili starši sprti. Kaj se je spremenilo od takrat? Niso se spremenila sodišča, ni se spremenil sistem, spremenila se je motivacija očetov, ki so centrom za socialno delo, psihologom in drugim dokazali, da so lahko enakovredni roditelji, ti strokovnjaki pa so končno začeli pisati mnenja, ki očetom dajejo enake pravice. Sodišča so na osnovi takšnih mnenj seveda začela sprejemati drugačne odločitve. Upam, da je moj boj za enakovredno starševstvo, nastopanje v javnosti in celo primer s Severino prispeval k osveščanju očetov, da postanejo boljši starši. Tudi družine, ki so še skupaj, so na moji strani, ker razumejo, kako pomembna je vloga mame in očeta v življenju otrok, ki odraščajo.
Sami trdite, da ne veste, zakaj Severina noče privoliti v to, da bi bil sin pol časa pri njej in pol pri vas. Pa res ne veste?Res. Niti po šestih letih ne vem, kaj je to, kar hoče Severina. Severina, povej mi. To sprašujem že ne vem kolikič, po medijih in v živo, ko sva hodila skupaj na konzultacije, svetovanja… Spet sprašujem. Kaj je to, kar hoče Severina? Jaz hočem pol-pol, torej, da enako videvava otroka in da se o vsem dogovarjava skupaj. Še vedno ne vem, kaj v tem predlogu ni dobro in kaj je nekorektno.
Če bi ugibali, na kaj bi pomislili najprej?Pri Severini ne verjamem, da to počne zaradi denarja niti zaradi alimentacije, ker ta nikoli ni bila problem, edino, kar vidim, je ta dalmatinski dišpet (trmoglavost, op. a.) – da to počne iz kljubovanja oziroma se mi tako maščuje za še eno svojo neuspelo zvezo.
Kdaj ste se zadnjič pogovarjali z njo?Pred kratkim, na še enem od poskusov, da se dogovoriva.
Kako se je končalo?Kot vedno doslej. Tako da sem povedal, kaj si želim, kaj predlagam, potem pa sem dve uri poslušal zgodbo o vsem živem, samo o tem ne, kaj si Severina želi oziroma kaj moram narediti, da se dogovoriva.
Ko pravite vse živo, kaj natančno mislite s tem?O milijon drugih stvareh, vedno je nekaj pomembnejše od tega, da se konkretno dogovoriva.
Kako vse to prenaša sin?Ne morem, ne smem govoriti o njem. Na žalost.
Ko se vse to reši, ali je možnost, da bosta normalno komunicirala?Če bi na prvo mesto oba postavljala dobro najinega otroka, bi se morala dogovoriti že jutri, ker je otrok že ogrožen. Posledice se sicer še ne kažejo, je pa ogrožen. Po navadi takšne stvari priplavajo na površje v puberteti, on pa ima do pubertete še nekaj let. Kaj bo priplavalo na površje takrat, ne vemo, je pa najina starševska odgovornost, da to preprečiva.
Mislite, da se lahko dogovorite z njo?Sem optimist in bom naredil vse, da to dosežem, ker otroka postavljam na prvo mesto, ne pa da počnem stvari iz kljubovanja. Bilo je, kar je bilo, trajalo je, dokler je trajalo, ločila sva se, imava otroka, dopusti, da sva mu starša. Jaz sem ponudil enakovredno starševstvo in da financiram vse, kar je treba, ter podprem Severino, da bi lahko nehala delati in se povsem posvetila otroku. Ona pa je zahtevala, da se odrečem otroku. Zame je bilo to nesprejemljivo, čez deset dni pa sem dobil vabilo na sodišče.
Koliko je Severina danes drugačna od Severine, ki ste jo spoznali na začetku?Obstajata dve Severini. Ena je virtualna Severina, za katero bi človek pomislil, kako mila in ljuba oseba je, potem pa sem spoznal še drugo, pravo Severino, ki je ni spoznalo veliko ljudi, ker pusti do sebe zelo malo ljudi. Ta Severina mi sploh ni všeč. Ko sem spoznal pravo Severino, sem hotel, da prekineva zvezo in da sva samo starša in nimava več čustvenih stikov. To je bilo po treh, štirih mesecih najine zveze.
Že? Pa ste kljub temu potem še nekaj časa ostali z njo.Bil sem zmeden, nisem razumel, kaj se dogaja. Vse se je odvijalo zelo hitro in potreboval sem čas, da dojamem.
Za svojo novo partnerico Bojano pravite, da je lepa, izobražena, da z njo ni nobenih prepirov, in to niti med njeno nosečnostjo. Ste s tem hoteli reči, da je bila Severina nasprotje tega?Ne bi se hotel vračati v tisti čas, to je bilo zame najtežje obdobje v življenju.
Zdi ste, kot da ste vi tisti, ki je bil zlorabljen.V nekem pogovoru sem jo takrat v šali vprašal, ali je tu nekje varna hiša za moške, kjer bi se lahko nastanil. Je pa v vsaki šali malo resnice.
