Poleti 2024 so raziskovalci opazovali mravlje na petih različnih lokacijah v Ukrajini, tako v mestih kot na podeželju, poroča ZDFheute, ki povzema znanstveno revijo Urban Ecosystems. Izbrali so območja, kjer so mravlje hodile med drevesnimi debli. Mravlje se namreč prehranjujejo z medeno roso – izločkom listnih uši – ki jo najdejo na listih.
Na poti do hrane na drevesu so znanstveniki mravljam ponudili sladkorne raztopine z različnimi koncentracijami. Ključno vprašanje je bilo: ali jih bodo sprejele ali ne?
Če so mravlje ocenile, da je ponujena hrana boljša od tiste na drevesu, so jo popile. Če ne, so jo ignorirale in nadaljevale pot. Podeželskim mravljam mešanica očitno ni ustrezala – večinoma so jo zavrnile. Mestne mravlje pa so jo precej pogosteje sprejele.
V mednarodni raziskovalni skupini iz Nemčije, Ukrajine in Poljske je sodeloval tudi vedenjski biolog Tomer Czaczkes z Univerze v Berlinu. Za raziskavo so izbrali črno vrtno mravljo (Lasius niger), ki je »najpogostejša mravlja v Nemčiji in Evropi«, pravi Czaczkes.
Iskanje hrane v mestu je težje
Po mnenju raziskovalcev to vedenje kaže, da je mestni ekosistem pod večjim pritiskom, zato so mestne mravlje navajene slabše kakovosti hrane. V mestih je topleje in bolj suho, onesnaženost je večja, velik problem pa predstavlja tudi pozidava površin.
Če drevesa ne dobijo dovolj hranil, se listne uši slabše razvijajo. Posledično je manj medene rose – glavnega vira hrane za mravlje. Te zato postanejo bolj lačne in manj izbirčne.
Mogoče je tudi, da listi zaradi stresa proizvajajo manj sladkorja, zato so tudi izločki listnih uši manj sladki. Vendar so to za zdaj le hipoteze – natančnega pojasnila za razlike v vedenju še ni.
Nasvet za šole
Metoda, ki so jo uporabili raziskovalci, je hitra, preprosta in zabavna. Z njo je mogoče enostavno raziskovati okolje, zato bi jo lahko uporabili tudi v šolah kot eksperiment. Po besedah Czaczkesa so številne žuželke veliko bolj inteligentne, kot si ljudje predstavljajo. Mravlje se dobro učijo in imajo dober spomin.
Zanimivo je tudi, kako mravlje skrbijo za listne uši. Znane so kot zelo dobre »rejke«: ščitijo jih pred sovražniki, pozimi odnesejo njihova jajčeca v gnezdo in jih spomladi vrnejo nazaj. S svojimi antenami »božajo« listne uši, ki nato izločijo kapljico sladke tekočine, da se mravlje najedo.
