V začetku septembra je 49-letni Newyorčan skočil v vodo na južnem delu Manhattna – in se znova pojavil šele po skoraj 46 kilometrih, ko je preplaval East River, Harlem in Hudson ter sklenil celoten krog okoli otoka. Posebnost? Ves čas je bil v lisicah. In opravil je v manj kot desetih urah. Za ta “zločinsko” težak podvig sta mu Guinnessova knjiga rekordov priznala dva dosežka: najdaljše plavanje na odprtih vodah z zvezanimi rokami ter prvi (in najhitrejši), ki je preplaval okoli Manhattna v lisicah.
Želja po preseganju meja
Moreaujev motiv ni bil fetiš, temveč želja po preseganju lastnih meja. Navdihnile so ga zgodbe ljudi, ki svojih ambicij niso nikoli opustili. »Zakaj ne bi tudi jaz poskusil?« si je rekel. »Voda je bila vedno moj element.«
Kot otrok je živel za plavanje. Bil je uspešen srednješolski in univerzitetni plavalec, nato pa je šport za dve desetletji opustil. V srednjih 40-ih so ga legende ultramaratonskega plavanja, kot sta Diana Nyad in Ross Edgley, spomnile, da ima še vedno neizkoriščen potencial. Da ne bi le obujal mladostnih dosežkov, je izbral nekaj povsem novega – ultramaratonsko plavanje v odprtih vodah, kjer se spopadeš z nepredvidljivimi tokovi, plovili, temo in divjino.
Najprej se je lotil enega najtežjih izzivov na svetu, havajskega kanala Molokai, ki ga je leta 2024 preplaval v 13 urah in 11 minutah – s 14. najhitrejšim časom v zgodovini. A lakota po ekstremih je ostala. V mislih se mu je porodila norost: plavanje v lisicah. Rekord Egipčana Shehaba Allama iz leta 2022 – 11,6 km – je ocenil kot presegljiv. Da bi razumel, kako plavati, ne da bi uporabljal roke, je izkoristil močno prsno tehniko in se lotil priprav. Najprej je v lisicah premagal Allamov rekord na Havajih. Nato je skoval načrt, da s sklenjenimi zapestji preplava celoten Manhattan – nekaj, česar še ni storil nihče.
Brutalni, vsakodnevni treningi
Treningi so bili brutalno zahtevni. Preselil se je v stanovanje s 24-urnim bazenom, vsak dan preplaval na tisoče metrov z zavezanimi rokami, ob koncih tedna pa premagoval razburkano morje pri Coney Islandu. Tedensko je nabral do 60 kilometrov – vse ob redni službi kreativnega direktorja.
Septembra je skočil v vodo. Ekipa – med njimi izkušena plavalka Capri Djatiasmoro, sestra, kapitan čolna, kajakaš in Guinnessov sodnik – ga je spremljala ves čas. Sprva se je boril z močnimi tokovi, nato je v razburkanem Harlemu naletel na “betonski zid”, pozneje pa ga je na Hudsonu nevarni tok zaradi gradnje predora skoraj potegnil pod plovilo za prevoz blaga.
Ko je končno zagledal ciljno točko, mu je kajakaš sporočil, da lahko – če pospeši – premaga mejo desetih ur. Moreau je zbral zadnje atome moči in končal v 9 urah in 41 minutah – hitreje kot številni plavalci brez lisic. Dosežek mu je prinesel dva svetovna rekorda in neprijetno bakterijsko okužbo kože in podkožnega tkiva, a tudi življenjsko potrditev. »To je dokaz, da sanje nimajo meja,« je dejal. »Nikoli ne nehaj sanjati.« O prihodnjih podvigih pa: »Morda je še prezgodaj, da bi jih razkril.«
