Kako je nastala zasedba Trio Vivere?

Robavs: Z Aljažem sva decembra 2016, ko se je zgodba s Triom Eroika končala, čutila, da v tej glasbeni zvrsti še nisva rekla zadnje besede, naši poslušalci pa so bili še vedno željni naše glasbe. Zato sva se odločila, da bova pripravila nov projekt in k sodelovanju sva povabila Gregorja. Poleg tega je v naši glasbeni družinici še glasbeni producent Matjaž Vlašič, ki je bil takoj navdušen nad novim projektom, sodelujemo pa še z Gorazdom Slakom, ki je prevzel producentsko vlogo. Seveda pa imamo tudi druge sodelavce, ki dopolnjujejo našo podobo.

Torej ste takoj začeli z delom.

Farasin: Ideja je prišla po našem zadnjem nastopu, potem pa se je vse kar hitro začelo. Seveda pa se ni zgodilo čez noč, saj smo se na prvi koncert pripravljali več kot leto dni.

Robavs: Naš namen je bil, da dobro predstavimo projekt, želimo si predstaviti tako avtorsko glasbo kot priredbe uspešnic. Zato smo se pripravljali malo počasneje, saj smo želeli biti prepričani v to, kar počnemo.

Zakaj ime Trio Vivere?

Robavs: Idej za ime je bilo kar nekaj, vrteli smo se okoli mnogih, na koncu pa smo se odločili za Vivere. Pomeni življenje in tudi vzeli smo ga iz življenja. Pojemo glasbo, ki živi in daje življenje, nas dopolnjuje. Vivere je torej življenje sredi nas, ki ga podajamo naprej.

Farasin: Obenem pa ime nežno pade na ušesa, saj zveni in odzvanja.

K sodelovanju sta povabila Gregorja Ravnika. Kaj vaju je prepričalo pri njem?

Robavs: Z Gregorjem smo se že prej srečevali ob različnih glasbenih priložnostih, tako da je ideja nanesla nanj – rezultat tega je, da Trio Vivere skupaj stoji na odru. On je dobra izbira, saj je mlajši in v našo skupino prinese svežino, stvari pa vidi s perspektive svoje generacije.

Gregor, na akademiji študirate petje, poleg tega pa študirate tudi dentalno medicino. Dve zelo različni dejavnosti…

Ravnik: Obiskujem dva precej zahtevna študija, obenem pa delam še na ostalih projektih, zato se najbolj zamudim z organizacijo časa. Študij dentalne medicine je precej težek – ko se je treba učiti, sem za knjigo tudi po en mesec. Tudi na glasbeni akademiji je veliko dela, saj je veliko vaj in priprav. A gre, konec koncev sem lani in predlani pel na Melodijah morja in sonca, lani sem dobil celo nagrado za najboljšega izvajalca. Nazadnje sem nastopil letos na Emi 2018, je pa res, da sem v opernih vodah nov izvajalec in nov obraz.

Matjaž, kot profesor na akademiji ste tudi Gregorjev pedagog. Kako je bilo, ko sta se na odru skupaj znašla študent in profesor?

Robavs:Na začetku je bilo zelo zanimivo, saj je šel Gregor okoli ovinka in nazaj, ko me je želel nagovoriti. A je začetno nelagodje hitro minilo in ugotovil je, da smo vsi tukaj zato, da ustvarjamo lepo in dobro glasbo. Več let smo se gledali samo z ene perspektive, zdaj pa sva že nekaj let sodelavca in ne razmišljava o tem, da sva študent in profesor.

Gregor, kako pa je bilo vam?

Ravnik: Ne bi rekel, da je šlo na začetku za nelagodje, bolj za spoštovanje in distanco, ki jo po mojem mnenju moraš imeti do profesorja.

Konec avgusta ste imeli svoj prvi samostojni koncert v Škofji Loki. Zanimivo je, da ste se odločili za manjši kraj in ne za Ljubljano ali kakšen drug večji kraj.

Robavs: Zanimalo nas je, ali nam bo občinstvo sledilo, zato smo izbrali škofjeloški grad, ki ima izredno intimno atmosfero, saj smo si želeli navezati čim intimnejši odnos z ljudmi. Žal nas je presenetil dež in smo se preselili v dvorano, kar sicer ni pokvarilo atmosfere, je pa preprečilo nekaterim obiskovalcem, da bi se koncerta udeležili. A prihajajo novi datumi in novi koncerti.

Kako ste se počutili na odru, kakšen je bil odziv občinstva, kako so vas sprejeli?

Robavs: Preden smo šli na oder, smo se se dogovorili, da bomo čim prej začeli uživati, saj smo želeli imeti od koncerta čim več. Sploh ne vem, ali smo imeli kaj treme, saj smo točno vedeli, kaj kdo počne, imeli smo super podporo tehnične ekipe in glasbenikov, vsak je imel samo nalogo, da iskreno in na lep način svojo glasbo poda občinstvu. Od prvega trenutka naprej smo uživali. Smo pa pristopili k projektu z zavestjo, da gre za nov projekt, ki je nadgradnja prejšnjega in mora biti še boljši.

Farasin: Je pa res, da smo veliko vadili in se intenzivno pripravljali. Priznam, da sem bil zelo vznemirjen, dva dni prej nisem spal, ampak ne od treme, bolj od pričakovanja. Ko se je koncert začel, pa sem videl, da gremo v pravo smer in da so ljudje navdušeni nad našo glasbo.

Kaj pa nastop v Dvorani Golovec. Kakšna je bila razlika med prvim nastopom z drugimi skupinami v Celju in prvim samostojnim koncertom?

Na naš koncert je prišlo občinstvo, ki nas je želelo slišati in je prišlo zaradi nas. Prvi nastop pa je bil bolj protokolarne narave, bilo je na televiziji v živo, kar pomeni, da moraš misliti na ogromno tehničnih podrobnosti in skoraj pozabiš, da imaš pred seboj ljudi. Na našem koncertu pa so bili ljudje, ki nas radi poslušajo, so veseli, da smo se združili in so v našem koncertu uživali.

Ob nastopih s Triom Vivere imate posamezniki še nekaj projektov.

Ravnik: Jaz se intenzivno pripravljam na Slovensko popevko in opereto Hmeljska princesa, v kateri imam glavno vlogo. Poleg tega se spet začenja študij.

Farasin: Po tritedenskem gostovanju v Belgiji se začnejo intenzivne priprave na naše nastope.

Robavs: Najprej recital v Slovenski filharmoniji, drugače pa dnevno odgovarjamo na vso pošto, kjer nas sprašujejo, kdaj in kje bodo naslednji koncerti, na katere se seveda tudi pripravljamo.

Najprej torej koncerti?

Robavs: Čim več koncertov, nekateri so že znani, za druge se dogovarjamo. Naša ponudba se je razvila, lahko nastopimo z glasbo v živo, druga možnost je glasba z matrico. Več različnih izvedb pa pomeni več vaj in priprav. Najbližji koncert pa je za zdaj 29. novembra v Gorici.

Priporočamo