Ne, ne gre za parodijo na politično polarizacijo, ampak za resnično vprašanje: ali ima klitoris svojo »politično« orientacijo? Ali je bolj levosučna struktura, občutljiva za subtilno draženje, ali pa se odziva bolj z desne, z nekaj več temperamenta in impulzivnosti?
In zdaj sem tu, da vam povem: nekateri klitorisi so očitno levičarji. Drugi desničarji. Nekateri pa so tako usidrani na sredino, da jih ne moreš prepričati niti z vibracijami na 8. stopnji.
Raziskave iz mojega domačega laboratorija so to tudi potrdile. S tem fenomenom se sploh ne bi srečala, če ne bi po spletu okoliščin naletela na tehnološki izum zelo nenavadnega videza. Najbližji in najbolj nazoren opis bi bil: nekoliko večji svinčnik, katerega konica oscilira. Vibrator, ki to ni. Ker je bil proizvod drznih pionirk v svetu vibrajočih igračk eden prvih, ki so ga zasnovale ženske za ženske, sem z vsem dolžnim spoštovanjem zadevo tudi preizkusila. Tale svinčniku podobna reč je z nevidno pisavo prispevala k zapisu enega najbolj ekstatičnih vrhuncev. S preciznostjo, ki je ni mogoče doseči z nobenim drugim pristopom, sem lahko raziskovala vsak milimeter površine in odmerila koordinate zgoščenosti živčnih končičev na točno določenem področju.
Klitoris, ta veličastni organ, ki ima več živčnih končičev, kot je v slovenskem pravnem sistemu podčlenov, opomb in dopolnil, kot torej kaže, sploh ni neopredeljen igralec. Raziskave (in tukaj ne govorim več o svojem domačem laboratoriju) nakazujejo, da se lahko občutljivost med levo in desno stranjo dejansko razlikuje.
Zveni kot kakšna bizarna šala iz medicinskega kabineta, a dejansko ima nekaj znanstvene podlage. Res je, da »strankarske usmerjenosti« klitorisa še niso množično raziskovali, a vsaj nekdo se je vendarle lotil resnega študija.
Nedavne študije z uporabo fMRI* so pokazale, da nežna, neseksualna stimulacija klitorisa sproži odziv v obeh možganskih polovicah. A zanimivo: na levi strani možganov je ta del, ki obdeluje senzorične dražljaje, pogosto debelejši, če je oseba spolno aktivna. Z drugimi besedami: več uporabe, več »možganske mase« na levi. Ali po domače: možgani trenirajo tisto, kar uporabljamo. Poleg tega so pri mikroskopskih analizah tkiva klitorisa pri odraslih ženskah našli razlike v številu in razporeditvi živčnih končičev med levo in desno stranjo. Podobno kot imamo dominantno roko ali oko, je tako lahko dominantna tudi ena ali druga stran klitorisa.
Saj veste, na koncu je vse odvisno od malenkosti: od mikroskopske razlike v gostoti receptorjev, pretoka krvi, hormonov in navad.
Ja, navad. Če si deset let zapored dražila eno stran, se bo tvoja možganska mapa za tisti del razširila kot urbanistični načrti za širitev ljubljanske obvoznice. In ko boš nato po pomoti pritisnila na drugo stran, bo gospod možgan rekel: »Kdo si ti in kaj počneš tukaj?«
Ko sem o tovrstni orientiranosti spraševala naključne ženske, nisem srečala niti ene, ki bi se znala opredeliti. Kar je razumljivo, kdo pa danes še pozna lastno politično orientacijo, kaj šele klitoralno.
Zakaj je to sploh pomembno? Ker poznavanje lastne senzorične politike ni samo stvar radovednosti, ampak lahko konkretno izboljša tvoje doživljanje. Če veš, katera stran tvojega klitorisa je bolj odzivna, si korak bliže tistim trenutkom, ko telo potrebuje samo še signal za vzlet.
V časih, ko vsi iščemo ravnovesje, je morda največja modrost, da vsaj v svojem telesu vemo, kdo vodi sejo. In če te vodi tvoja leva stran ali desna ali pa kakšna skrivna frakcija nekje vmes, potem je edina prava stvar, da ji omogočiš dolgotrajno, dobro financirano in redno zasedanje.
Končno imate en mesec časa, da v miru odkrijete svoje preference.
* Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI) je vrhunska tehnika slikanja, ki meri možgansko aktivnost z zaznavanjem sprememb v pretoku krvi. Za razliko od običajne MRI, ki zagotavlja podrobne anatomske slike, fMRI preslika možgansko aktivnost v realnem času, kar raziskovalcem in zdravnikom omogoča opazovanje, kako se možgani odzivajo na različne dražljaje ali naloge. Ta neinvazivna tehnologija je spremenila razumevanje možganskih funkcij in je bistvenega pomena tako v kliničnih kot raziskovalnih okoljih, zlasti v nevroznanosti, psihologiji in nevrologiji.
