Zaradi prenatrpanih urnikov nismo mogli ponoviti lanskega nastopa skupine, zato smo se odločili za karaoke. Ob praznovanju rojstnih dni v Drami se namreč te poje že tradicionalno, Jurij pa takrat z veseljem prevzame mikrofon. Tudi sam zelo rad pojem, zato nama je bil nastop v velik užitek.
Je glasbena komedija Glasba v teatru – teater v glasbi, s katero boste v četrtek, 7. junija, nastopili v Kinu Šiška, podoben temu?Večer bo potekal ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija, ki ti daje na odru prej nepredstavljivo moč. Z dirigentom Lojzetom Krajnčanom sva sestavila repertoar svetovno znanih in slovenskih uspešnic, popevk, prostor so našle tudi priredbe mojih pesmi in imitacije.
Na sporedu je glasba Jana Plestenjaka, Magnifica, Modrijanov pa tudi operne arije?Tudi. Pa še rap. Skoraj vse zvrsti sveta v enem večeru. Med samimi pesmimi pa krmilimo s humorno noto.
Pri imitacijah je maska pomemben del nastopa. Kako vam bo uspelo tako hitro menjavati oblačila in masko za vsakega od nastopov?Nemogoče, drugače bi občinstvo med posameznimi pesmimi čakalo tudi po dve uri. Preobrazil se bom brez zunanjih dodatkov. Spreminjal bom torej glas, mimiko in kretnje, nekatere pesmi pa pel tudi s svojim glasom. Za občinstvo bo najbrž zanimiveje gledati preklope med različnimi liki v eni sekundi kot pa dvourno čakanje na novo masko. Nikoli ne veš, kaj sledi.
Imitacije Trumpa, Putina in Merklove so na youtubu dosegle skupno več kot 22 milijonov ogledov. Se je kateri od trojice kdaj odzval na posnetek?Še vedno čakam na njihove klice.
Ruski predsednik ne deluje kot nekdo, ki bi se znal nasmejati na svoj račun. Vas je v kakšnih primerih strah morebitnega protiudarca?Nikakor. Prepričan sem, da si je ogledal posnetek Putin Putout, in mislim, da mu je bil všeč. Rusov je res veliko, a se mi zdi, da ob spotu uživajo tako Putinovi podporniki kot nasprotniki. Ljudje se združujejo vsaj prek glasbe.
Večkrat ste poudarili, da pri imitacijah ne žalite oziroma to ni vaš namen. Si torej sami postavite mejo, ki je ne prestopite?Če nisi pozoren, se na prvi pogled morda res zdi, da žalim osebo, postavljeno v središče videa. Že samo to, da se v nekoga oblečeš in skušaš posnemati njegov glas, se zdi, kot da se norčuješ iz njega. Sam na to gledam drugače – skušam jih igralsko prikazati. Delam po občutku, je pa res, da ima vsakdo drugače postavljene meje. Nemcem se je zdelo, da sem mejo prestopil s tem, ko se v videu Ruf mich Angela za nekaj sekund pojavi Adolf Hitler. Po mojem mnenju nisem šel čez mejo, a za to temo so seveda občutljivi, zgodovino bi najraje izbrisali.
Kljub veliki priljubljenosti posnetkov in na milijone ogledov ste imeli težave z iskanjem sponzorjev in financiranjem projektov. Se vam zdi to nenavadno?Od ideje o spotu s Putinom pa do realizacije je minilo leto in pol. Hodil sem od vrat do vrat, predstavljal projekt, ki se je vsem zdel zanimiv, a denarja vendarle nihče ni zagotovil. In še dobro, da ne, saj sem na koncu, ko sem spot financiral sam, zapravil dvakrat več denarja, kot sem sprva mislil, da ga potrebujem.
O kakšnih vsotah govoriva?Gre za vse od 10.000 pa do 30.000 evrov in še več, saj je znesek odvisen od števila snemalnih dni, tega, kaj želiš v spot vključiti, in števila sodelujočih pri projektu. Sem pa do zdaj na koncu vedno moral dodati še nekaj svojega denarja. V primerjavi s tujino so ti zneski nizki. Se je pa treba vprašati, kdaj nehati dajati iz lastnega žepa in za uresničitev ustvarjalnih sanj krčiti družinski proračun.
Razvoj in priljubljenost spleta sta vam šla zelo na roko. Z objavo imitacije Karla Erjavca vam je namreč uspelo že pred desetletjem. A pri spletu je tako, da je lahko blagoslov ali pa prekletstvo. Vsakdo lahko na njem objavi, kar želi, a se lahko ravno zaradi tega v poplavi posnetkov marsikateri kakovostnejši povsem izgubi.Ravno to se je zgodilo z Golden Dump (The Trump Hump), saj sem takrat preveč rinil z glavo skozi zid. Zbrali smo denar in izdali datum objave ter tako ustvarili pritisk sami nase. Datum objave pa se je izkazal za najslabši možen, saj so po konvenciji republikanske stranke vsi največji ameriški šovi s komiki na čelu izdali videe na isto temo. Včasih je res zelo veliko odvisno od pravega trenutka objave.
Pred leti smo vas lahko spremljali v različnih televizijskih oddajah in oglasih, vodili ste Evrovizijo, delovali ste na številnih področjih. Zdi se, da ste se zdaj malce umirili ali pa vsaj osredotočili na eno stvar.Vse bolj spoznavam, kaj rad počnem. In četrtkov koncert je zagotovo nekaj, kar me izpolnjuje in kar bi v prihodnosti še rad počel. Torej glasba. Svoje največje uspehe sem doživel ravno v povezavi z njo. Kjer je bila glasba, sem najbolj užival. Čutil sem, da je to prava pot.
Ste kdaj resno razmišljali o pevski karieri?Sem, a sem imel druge prioritete. Sicer pa sem sedem let pel v pevskem zboru v Brežicah, nadaljeval z imitacijami pevcev in vodenjem izbora za pesem Evrovizije. Glasba je bila vseprisotna, kar verjetno nekaj pomeni. Pri petju se mi že od nekdaj zdi, da me odpelje nekam, kamor drugače ne grem. Neopisljivo drugam. Kjer se počutim svobodnega, kjer lahko izrazim vse. Želja, da naredim nekaj tudi na tem področju, je vse močnejša.
Govoriva o izdaji albuma?Da. Nikoli sicer nisem obiskoval glasbene šole, sem se pa pred leti sam prek interneta učil igranja kitare, zadnje leto se na tak način učim igrati še klavir. S tem naredim nekaj za svojo dušo, obenem pa še neizmerno uživam.
