Za različne projekte imamo različne strukture financiranja. Za Noči v Stari Ljubljani smo lani na primer pridobili 90 odstotkov sponzorskih sredstev, 10 odstotkov je prispevalo mesto. Letos imamo za financiranje Noči v Stari Ljubljani nekoliko lažjo situacijo, saj smo bili s predlaganim programom uspešni na evropskem razpisu, tako da bo nekaj sredstev prišlo tudi iz tega naslova. Za druge projekte dobimo približno 20 do 30 odstotkov javnih sredstev, preostalo so sponzorska in donatorska sredstva. Povedati moram, da so vsi naši koncerti za obiskovalce brezplačni.
Kako to, da so brezplačni?To je bila temeljna usmeritev Imaga Sloveniae že pred 30 leti – vsem zagotoviti dostop do vrhunske umetnosti. Drugi cilj je kulturna vzgoja in ustvarjanje kulturnih potreb, čemur se sedaj strokovno reče razvoj občinstva, kar najlažje dosegaš s kakovostnimi brezplačnimi koncerti. Lahko bi rekel, da smo tudi degustacija vrhunske umetnosti.
Včasih ljudje mislijo, da če je nekaj zastonj, to ni vrhunsko.To mi večkrat kdo reče, ampak vrhunski umetniki vedno prepričajo. Nemalokrat se zgodi, da ravno ti skeptiki na koncu postanejo zvesti obiskovalci naših koncertov.
Vaši cilji so zelo altruistični. Ali po 15 letih dela pri Imagu Sloveniae še vedno verjamete vanje?Še vedno sem optimist, čeprav pri svojem delovanju ves čas dobivamo polena pod noge. Kljub kakovosti projekta in rezultatom je še vedno zelo težko pridobiti podporo delilcev javnih sredstev. Na področju kulture se je situacija v zadnjih letih precej poslabšala tudi v tem smislu, da so določeni lobiji in interesi nadvladali pravo poslanstvo, ki naj bi ga imela kultura.
Vsi poznajo Festival Ljubljana ali Festival Lent, veliko manj pa jih pozna Imago Sloveniae. Kako to?Glede na odličen obisk vseh naših prireditev mislim, da nismo ravno neznani. Je pa res, da nikoli nimamo sredstev za bolj vidno promocijo. Promoviramo se predvsem prek brezplačnih komunikacijskih kanalov, kot so različni elektronski mediji, spletne strani, facebook, instagram, smo pa pri tem zelo učinkoviti in imamo več kot dovolj publike.
Kaj vse sploh spada pod Imago Sloveniae?Imamo tri programske linije, klasično, jazz in etno glasbo, zato imamo tudi šest koncertnih ciklov in festivalov, ki so zelo jasno programsko definirani. Najprepoznavnejši so Poletje v Stari Ljubljani, Poletje Imago Sloveniae in Noči v Stari Ljubljani, imamo pa še Jazz oder, Mlade talente, Zimo v Stari Ljubljani in manjšo galerijo Janez Boljka, ki jo že 15 let vzdržujemo volontersko, ker se odločevalcem nikoli ni zdela dovolj pomembna za podporo, čeprav je Gornji trg kulturna četrt, kjer ima svoje ateljeje vrsta najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev. Imago Sloveniae sicer v največjem obsegu združuje 28 slovenskih občin, smo pa bili prisiljeni ta obseg zmanjšati, tako da jih pokrivamo še 20, in to tako v Sloveniji kot v zamejstvu.
Ljubljana se je v zadnjih letih zelo spremenila. Kako ste z njenim razvojem zadovoljni vi?Zelo. Moram reči, da je to, kar je naredil župan Zoran Janković z ekipo, skoraj neverjetno. Ljubljana je res zacvetela v vseh pogledih in je tudi turistično izjemno dobro obiskana.
Je z njo zacvetel tudi Imago?Nedvomno. Naša prizorišča so postala lepša, saj naši kulturni dogodki potekajo tudi na mestnih trgih, atrijih, ulicah… Je bil pa Imago Sloveniae prvi projekt, ki se je že pred 30 leti sistematično lotil revitalizacije Stare Ljubljane in tudi razvoja kulturnega turizma.
Ali kaj pogrešate čase, ko ste imeli diskoteko Turist in klub Central?To so bili zelo prijetni časi, ki se jih s pozitivnimi občutki spominjajo vsi, ki so zahajali tja. Takrat je bila v Ljubljani zelo sproščena scena. Ni bilo nasilja, mafijskih struktur, socialne diferenciacije. Skupni cilj je bil družiti se, imeti se dobro, poslušati dobro glasbo in Turist je bil to – dobro, varno druženje, kar zdaj pravzaprav manjka.
Takrat so se med tistimi, ki vas je zanimala kultura, verjetno spletle vezi, ki obstajajo še danes.Moram reči, da sem si skozi Turista res zagotovil široko socialno mrežo, ki deluje še danes. Turist je bil vsebinsko precej kompleksno zasnovan in tudi angažiran lokal. Cilj ni bil samo zabava, ampak smo pripravljali tudi vrsto tematskih večerov. Veliko je bilo koncertov, en dan v tednu je bil jazz klub. Najodmevnejši so bili Mladinini večeri in večeri Studia City, zelo priljubljeni pa so bili tudi večeri, ko sta vrtela glasbo Borut Smrekar, ki je zdaj skladatelj, in Andrej Ilc, založnik. Trudil sem se, da bi bil Turist več kot zabavišče, in mislim, da je tudi bil.
Central je bil nadaljevanje Turista…Lokal je bilo treba posodobiti in ga prilagoditi novim trendom. Vsem tistim, ki so zahajali v Turista in so se v tem času že tudi malo postarali, sem želel še naprej zagotavljati kakovostno druženje, tako da je bil Central namenjen bolj srednji generaciji. Na koncu sem klub Central oddal, saj je bilo 25 let Turista in Centrala skupaj dovolj. Kljub temu da operativno pri delovanju lokala nisem imel nobenih zadolžitev in sem se ukvarjal z drugimi poslovnimi področji, se enostavno naveličaš. Gostinstvo je delovno zelo intenzivna in zahtevna dejavnost, še posebej diskoteke, ki zahtevajo še vrsto drugih aktivnosti, kot sta aktualni program in varnost.
Je z Imagom kaj lažje?Tudi Imago je velik zalogaj, je pa lažje, ker si zvečer prost. Pravzaprav nisi, ker imamo zvečer koncerte, obiskujem pa tudi druge kulturne dogodke, tako da moje življenje nekako vedno sega tudi v noč.
