Spor se je nanašal na pakiranje testenin, ki jih je podjetje Lidl prodajalo pod blagovnima znamkama z izrazito italijansko vizualno identiteto (Italiamo in Combino). Na embalaži so bili elementi, kot so italijanska zastava, ime “Italiamo”, slogan “Passione Italiana” in vizualni motivi, ki so nakazovali italijansko poreklo, čeprav surovine niso bile izključno italijanskega izvora. Takšna podoba po oceni italijanskega organa za varstvo konkurence in potrošnikov (AGCM) lahko zavede potrošnika, da gre za izdelek italijanskega porekla.
Lidlu je zato italijanski organ že leta 2020 izrekel kazen v višini enega milijona evrov, kar je pozneje potrdilo tudi italijansko upravno sodišče. Zdaj pa je o zadevi presodilo še sodišče Evropske unije, pri čemer so sodniki zavzeli stališče, da se izdelki ne presojajo le po tehnični skladnosti deklaracije, temveč po celotnem vtisu, ki ga pustijo na potrošniku.
Sodišče je poudarilo, da se pravila o označevanju hrane in pravila o nepoštenih poslovnih praksah uporabljajo skupaj. Z drugimi besedami: tudi če je določena informacija formalno navedena na embalaži, je izdelek lahko zavajajoč, če marketinški elementi ustvarjajo napačen vtis o njegovem poreklu. S tem je sodišče zavrnilo Lidlov argument, da evropski predpisi niso zahtevali posebnega poudarjanja porekla pšenice.
Sodba daje nacionalnim organom več možnosti za strožje sankcioniranje proizvajalcev in trgovskih verig, ki uporabljajo embalažo, ki lahko ustvarja napačen vtis o kakovosti ali poreklu izdelka. Odločitev sodišča EU tako dodatno krepi trend, po katerem varstvo potrošnikov v Evropi ne temelji le na tem, kar piše na deklaraciji, temveč tudi na tem, kako potrošnik dojema celoten izdelek.
Odločitev pomeni pomemben signal za proizvajalce in trgovske verige v EU, saj potrjuje strožji pristop k presoji embalaže in oglaševanja. V praksi to lahko vodi do več nadzorov in sankcij, kadar izdelki ustvarjajo napačen vtis o poreklu, kakovosti ali sestavi. Primer ima širše posledice tudi za druge države članice, kjer regulatorji vse pogosteje poudarjajo, da potrošnik ne odloča le na podlagi deklaracije, temveč na podlagi celotnega vizualnega sporočila izdelka.