Naj pojasnimo, da ne bo uvod narobe razumljen. Na naši strani Brd je nekaj solidnih turističnih kmetij, predvsem na Plešivem pri Nejki in Urošu Klincu ter na Bregu pri sestrah Peresin, pravih in dobrih gostiln je malo, veliko več jih je na italijanski strani, naj samo spomnimo na Subido ali Giardinetto v Krminu. Še nekaj slabše je z nastanitvami za tiste, ki bi prespali, a o tem kdaj drugič, na drugem mestu.
Gremo v Šmartno, ki se je v zadnjih sezonah ob temeljiti prenovi spremenilo v najlepšo vasico na naši strani Brd. Imajo nekaj prenočišč, nekaj manjših lokalov, verjetno najbolj zanimivo vinoteko teh krajev in kot se je izkazalo, izvrstno gostilno z imenom Hiša Marica. Ta je sicer sorodstveno povezana z Belico v Medani, ki ima enega najlepših slovenskih gostilniških razgledov, ista družina pa prideluje tudi vina Belica.
Hiša Marica je podobno simpatično urejena, kot sta urejeni vasica in ulica, v katerih stoji. Nasprotno od Belice točijo tudi nekaj vin drugih vinarjev, ki sicer še niso zapisana v vinski karti, a je ponudba jasna, skoraj široka in predvsem briška. Za aperitiv tako postrežejo zanesljivo penečo rebulo iz Kleti Brda, ob njej pa smo se lotili tudi kozarčka hišnega sauvignonassa, po domače tokaja. Da pokusimo. Solidno suho vino, ki se sreča z domačim, na roko narezanim pršutom, enim najboljših pri nas. Sladek, ravno prav masten in namerno neenakomernih rezin je bil s svojimi štirimi leti zorenja zvezda večera, čeprav se je prava kuha začela dogajati šele z dvema menijema, krajšim in daljšim. Prvi, krajši, gre malo pod 40, drugi malce nad 40 evrov.
Hišni pršut
Podobne menije sicer ponuja tudi Belica v Medani, a se zdi, da njena sestra Marica v Šmartnem kuha z za odtenek bogatejšimi sestavinami. Čeprav za joto s kislim zeljem (pet evrov) to ne velja dobesedno, a jo skuhajo kot najboljšo uležano enolončnico, ki jo bogatijo koščki slanine. Tudi če ne boste pri volji za degustacijo, si, recimo za kosilo, naročite pršut, joto in kozarec vina, užitek je nezaslišan.
Naš duet, ki je ob koncu večerje vse bolj postajal trio, se je pri konkretnejših predjedeh zabaval z vedno učinkovitim belim de Baguerjem iz Kleti Brda. Vino se je pričakovano lepo ujelo z goriško vrtnico, sukenskim regutom ali roso di Gorizia oziroma, da bo razumljivo vsem, z zimskim solkanskim radičem. Hrustljava solata (sedem evrov) je natančno zabeljena s popečenim pršutom in okrepljena s fižolom. Na drugi strani mize so postregli raviole z melancani (deset evrov), podložene z maslom in paradižnikovo omako, da pa jed ne bi bila preveč pusta, se poigrajo s pršutom in parmezanom v obliki drobtin.
Ravioli z melancani, paradižnikovo omako in drobtinami pršuta ter parmezana
Pred glavnimi jedmi smo dobili še dve, razmeroma konkretni predjedi – domačo klobaso na pirini rižoti z belim zeljem, kremo iz kuhanega rdečega zelja in hrustkom iz polente (10 evrov), na drugi strani pa skoraj preslan popečen pršut na radiču, tokrat bolj običajnem zelenem.
Priprave na glavne jedi so bile opravljene in večino jedi bi lahko ponovili, se pa pri Marici držijo klasičnega vrstnega reda, ki brezkompromisno zapoveduje resno meso na četrtem ali petem mestu degustacije. To kliče po spremljavi bogatega Izbranega rdečega, rdeče zvrsti, ki jo prideluje Belica.
Telečja zarebrnica in goveja taljata
Kot rečeno, so pri mesu brezkompromisni, kot da bi jedli na oni strani meje. Telečja zarebrnica, ki v degustacijski verziji ne preseže 20 evrov, ni premajhna, kot bi se morda ustrašili, ob spremljavi praženega krompirja in nekaj lističev berivke pa doseže enega najboljših in najbolj sočnih okusov, ki ga premorejo naša Brda. Na drugi strani je na krožniku taljata iz govedine angus, enako opremljena s praženim krompirjem in berivko.
Pa sladice? Res izvrstna in ne presladka je bila orehova rulada brez moke na kavni omaki, še bolj je ugajala hruškova pita, ki so jo zelo očitno priporočili, bolj po mediteransko je bil pripravljen jabolčni zavitek z velikim delom jabolk in s sladoledom iz bele čokolade z orehi. Hočete še kaj več? Morda kako žganico. V omari nad mizo je bilo nekaj lepih, tudi mednarodnih žganih pijač, a spodobi se, da gost pokusi kaj domačega. Nekaj od Belice, umirjeni pelinkovec in atomsko močan M'thano.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si
