Bedarija, jih skomigne nemalo, ko beseda nanese na Guinnessovo knjigo rekordov, zbirko največjih, še večkrat pa najbizarnejših dosežkov človeštva, presežkov iz živalskega sveta in najimpresivnejših naravnih čudes. Pred nekaj dnevi je na slabih 300 straneh izšla najnovejša, 62. izdaja knjige, v kateri je več kot 4000 rekordov, po besedah odgovornega urednika Craiga Glendaya pa bo med njimi popolnoma vsak našel kaj zase, saj segajo od zmožnosti človeškega telesa do prostranstev vesolja.
Človeške neumnosti in posebnosti
Človeško telo je v središču pozornosti, kar zadeva podiranje rekordov, predvsem tistih najneumnejših. Ko je Avstrijec Josef Tödtling zanetil svoja oblačila in se goreč pustil vleči konju, verjetno ni pretirano razmišljal o tem, da bi lahko pravzaprav zgorel. A imel je srečo, če že ne pameti. Petsto metrov je bilo dovolj, da je dosegel najdaljšo razdaljo človeka, ki ga vleče konj, medtem ko je v plamenih vse njegovo telo. Že leta 2013 pa je s kaskaderskim izzivom postavil rekord v najdaljšem gorenju človeka brez kisika, in sicer 5 minut in 41 sekund.
Nemec Benedikt Mordstein, Indijec Dineš Šivnath Upadhjaja in Italijan Dimitri Panciera so za vpis v knjigo tvegali bistveno manj. Prvi je postavil rekord v najhitrejšem tipkanju sporočila na mobilnem telefonu med vrtenjem na glavi, ko je v 56,65 sekunde v nemščini napisal rek Tudi slepa kura zrno najde (Ein blindes Huhn findet auch in Korn). Drugi je v ustih držal 15 prižganih sveč hkrati, tretji pa je spravil 121 kepic sladoleda v en kornet, ne da bi se ta prevrnil. Toliko torej, da bi jih bilo za en ugriz preveč celo za človeka z največjimi usti, Nemca Bernda Schmidta, ki lahko razširi usta na 8,79 centimetra. Neverjetno? Da, a manj kot sposobnost 14-letnega Britanca Maxwella Daya, ki lahko svoja stopala obrne za 157 stopinj. Pravi, da ga zvijanje ne boli, za to, da noga ostane na mestu ali vsaj obrnjena v drugo smer, pa poskrbi s posebnimi vložki. Še opaznejši od gumijastih stopal je rekord Harnaam Kaur. Petindvajsetletna Britanka je namreč prišla v knjigo rekordov kot najmlajša ženska z brado, svoje posebnosti, ki na nekaterih mestih meri več kot 15 centimetrov, pa se ne sramuje več, ampak je zaradi nje postala celo model.
Od repov do trikov
Presežke pozna tudi živalski svet. Najdaljša mačka na svetu Ludo je s 118 centimetri prava pošast, ki se je marsikdo ustraši, čeprav gre za prijazno maine coonko, priznava njena lastnica Kelsey Gill iz Velike Britanije. Rekorderji so tudi med psi. Lizzy iz Floride, ki se ponaša z nazivom najvišje psice na svetu, v višino meri 96,4 centimetra in mora jesti iz posode, ki je postavljena na stol, pes z najdaljšim repom, Keon iz Belgije, pa opleta s 76,7 centimetra dolgim dodatkom. Brez trikov. Zaradi trikov je Guinness za zmagovalca razglasil britanskega pasjega igralca Smurfa, ki lahko v eni minuti izvede 32 različnih podvigov, med katerimi so tudi stanje na prednjih tacah, namakanje čajne vrečke v skodelico in vzvratna hoja, medtem ko je med mačkami najsposobnejša Didga iz Avstralije, ki v eni minuti izvede 20 trikov.
Slovenci z največjo bujto repo, čokolado in vencem
Slovenci morda nimamo najnenavadnejših ljudi in največjih živali, imamo pa zato največjo bujto repo in največjo čokolado. Bujto repo, ki je tehtala 1089,5 kilograma, je na Veliki Polani že leta 2013 pripravilo Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije, največjo čokoladno tablico pa Čokoladnica Cukrček. Tablica je merila 142,32 kvadratnega metra in je bila aprila letos predstavljena na festivalu čokolade v Radovljici. Prvi košček si je odlomil premier Miro Cerar.
Čeprav bi si po slednjem lahko kdo mislil, da nam gre samo za hrano, ni čisto tako. Med 21 slovenskimi rekordi, med katerimi je sicer največ športnih dosežkov, je denimo največji adventni venec, ki je po obsegu meril 316,82 metra in tehtal 13,5 tone, izdelali pa so ga pri Turističnem društvu Presmec Dolge Njive. Na Gorjanskem so pred štirimi leti organizirali največjo parado avtomobilov alfa romeo, ki se je je udeležilo 526 vozil oziroma za 25 kilometrov alf, imamo pa tudi največjo četvorko, ki jo je leta 2011 organizirala slovenska plesna zveza, v njej pa sta hkrati zaplesala 33.202 človeka iz 51 mest oziroma osmih držav. Kdaj bodo podrti ti rekordi, je zgolj vprašanje časa, bomo pa skoraj zagotovo vedno imeli najstarejšo piščal na svetu. Koščeno zmagovalko, ki se ji za vpis v Guinnessovo knjigo ni bilo treba ne zvijati ne goreti, je v Ljubljani odkril paleontolog Ivan Turk, stara pa je od 43.000 do 82.000 let.
